O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 7
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 155)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄16

Smer plovbe

Tomaž Pavčnik, 18.4.2019

Ostalo

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 16/2019Prebiram zapisnike sej sodnega sveta. Zapisnik 1. izredne seje, ki je bila 18. marca 2019, preseneti že s sestavo udeležencev. Kdo sestavlja sodni svet, vemo. To je tista enajsterica, ki je vanj izvoljena v skladu s 131. členom Ustave. Razumna je tudi praksa, ki se je uveljavila v zadnjih nekaj letih, da sodni svet opravlja razgovore s tistimi (najresnejšimi) kandidati, med katerimi namerava ta ustavni forum (po poprejšnjem posvetu) izbirati. Tudi seje, na katerih so bili kot povabljenci navzoči predsedniki Vrhovnega sodišča in ministri za pravosodje, so že bile. Takšne seje imajo sicer pridih političnosti, a se zdi, da je šlo doslej v glavnem vendarle za vljudnostne obiske.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄9-10

Bojevnica

Tomaž Pavčnik, 7.3.2019

Ostalo

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 9-10/2019Film islandskega režiserja Benedikta Erlingssona je fotografsko lep film. Živ lik glavne junakinje se, ko se skriva pred droni in vojaškimi helikopterji, dobesedno zažira v prst, sneg in gejzirje islandske pokrajine. Osebna zgodba na eni in družbena (globalna) kulisa na drugi strani se odvijata vzporedno, med seboj blago trčita in se nazadnje humorno zasukata. Razlog, da film, in to ne prvič, nastopa v rubriki Z obrobja postave, pa je kričeč razkorak med usodo, ki jo v filmu doživlja glavna junakinja, ter usodo, ki jo film doživlja v svetu, o katerem govori, ter je - za razliko od glavne junakinje, ki konča v zaporu - celo čaščen z nagradami, tudi z ljubljanskim vodomcem.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄4

Kako izgledajo sovražniki svobode?

Tomaž Pavčnik, 24.1.2019

Ostalo

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 4/2019Kot peklenski obrazi s platen Hieronymusa Boscha? Kot ekspresionistične maske v Stebrih družbe Georga Grosza? Kot zlovešče karikature v podgane preoblečenih nacistov? Skratka, ali morajo sovražniki svobode res učinkovati kot strašila iz sveta umetnosti, kot mračne podobe iz nočnih mor? Ali pa nam tako upodobljena groza vendarle govori o nečem povsem drugem, namreč o tistem, česar naše oči ne zaznajo - ker je pač nesnovno, pojmovno, saj zadeva vsakdanje človeške značaje in odnose? Ali nas dobesednost dojemanja umetniških podob lahko v stvarnosti zavede?
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄48

Pritožba proti razveljavitvenemu sklepu (357.a člen ZPP) - prve izkušnje

Tomaž Pavčnik, 13.12.2018

Civilni sodni postopki

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 48/2018Določba 357.a člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) uvaja novo pravno sredstvo. Gre za pritožbo zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe. Namen tega pravnega sredstva je zagotoviti učinkovito uresničevanje ustavne pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (23. člen Ustave). Ovira pri uresničevanju navedene pravice je bila po presoji zakonodajalca ta, da je sodišče druge stopnje odločbe sodišč prve stopnje pretirano razveljavljalo, namesto da bi samo opravilo pritožbeno obravnavo in dokončno odločilo o zadevi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄47

Neke druge vrste Susak

Tomaž Pavčnik, 6.12.2018

Ostalo

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 47/2018Susak je nekoč veljal za primer otoka z nadpovprečno veliko umsko prizadetih ljudi. Tako naj bi bilo zaradi maloštevilnega prebivalstva, in še to se je izdatno odseljevalo. Pogoji za razcvet endogamije so bili tako otočanom položeni - če že ne v zibko, pa vsaj v zakonsko posteljo. Zožena spolna izbira pomeni osiromašen genetski material, ki ni zmožen premoščati napak v dednem sporočilu. Naj bo legenda resnična ali ne, na tem mestu ni pomembno. Tisto, kar je za uvodno ilustracijo ključno, je mehanizem delovanja zaprtega sistema (npr. otoka), ki ne premore za uspešen genetski razvoj potrebne kritične mase (genetske raznovrstnosti) prebivalstva. Pri tem mehanizmu gre za zakonitost, ki bi dolgoročno privedla do duševno in telesno degenerirane družbe. Samo predstavljajte si prizore, ki bi jih posnela kamera televizijske ekipe, ko bi pristala na več stoletij izoliranem otoku. In naslov v časniku: Slavko Bobovnik pristal med ljudožerci!
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄39-40

Nikakor ne! Razlog je doktrina chilling effect.

Tomaž Pavčnik, 12.10.2018

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 39-40/2018To je moj odgovor na naslovno vprašanje Igorja Vuksanovića v predprejšnji Pravni praksi, ali je res treba širiti pojem prepovedanega sovražnega govora.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄33

Čigav je kip dr. Janeza Drnovška?

Tomaž Pavčnik, 6.9.2018

Sodišča

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 33/2018Pravdo o spomeniku pokojniku, ki je bil predsednik dveh različnih držav, vmes še predsednik vlade druge izmed njiju pa še predsednik gibanja neuvrščenih povrh, torej o nesporni zgodovinski osebnosti, sem spremljal od začetka. Sprva iz medijev, kasneje prek sodb višjega in vrhovnega sodišča. Prvostopenjske sodbe, ki ni javno objavljena, nisem videl nikoli, saj me naključje, vtkano v načelo naravnega sodnika, ni pripustilo zraven ne na drugi ne na tretji stopnji sojenja, da bi o njej lahko presojal. Zdaj ko je še ustavno sodišče zavrnilo ustavno pritožbo (odločba Up-1005/15 z dne 31. maja 2018), se to pravno razmerje ne bo več spremenilo ne glede na morebitno sodbo ESČP.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄26

Pred vrati postave (slike s Studenca)

Tomaž Pavčnik, 5.7.2018

Ostalo

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 26/2018Več in več kupcev se je nabiralo v vrsti za blagajno. Nekje sredi čakajočih je potrpežljivo stala prodajalka v razpoznavni halji trgovske verige. A vrsta se ni premaknila, le daljšala se je, kajti stol za blagajno je bil prazen. Negodovanje kupcev je bilo vse glasnejše, predvsem upokojencem in upokojenkam je popuščal jez spodobnosti. Na videz razumljivo: prvič, čas je zanje še pomembnejša vrednota, in drugič, kaj ni nezaslišano, da si ugledna trgovina pred edino odprto blagajno privošči prazen sedež namesto trgovke, ki bi, kot je to običajno, cenovila blago hitreje, kot ga zmore zlagati v vrečke rokohitrc. Zakaj zgolj na videz razumljivo? Zato, ker so bili prav najglasnejši bentilci z žilavimi podlahtmi, skiparjenimi v koščene, žugajoče pesti, krivi, da je bilo tako. Ker so prodajalko poprej, ko jih je prosila, naj jo spustijo mimo do blagajne, popadli s pravičniškim gnevom, češ, kaj pa misli, da je, da bo kar takole mimo vrste, samo zato, ker nosi uniformo, šla mimo njih. Pravila so za vse enaka, tudi zanjo. In se je postavila v vrsto, blagajna je ostala prazna, vrsta pa do sadja in naprej do kruha. Stali so ure in dneve, v čast pravilu, netilu besa.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄23

Lahkotnost uporabe tujega (intelektualnega) dela

Tomaž Pavčnik, 14.6.2018

Intelektualna lastnina

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 23/2018K pisanju tega prispevka me je spodbudil zapis, ki ga je v reviji Odvetnik priobčil Anton Panjan, sicer tudi - kar ni nepomembno - predsednik Višjega sodišča v Ljubljani. Dilem pa, paradoksalno, ne odpira sama vsebina zapisa - kajti avtorskega prispevka k pravu je v njem sorazmerno malo - marveč ravnanje pisca samo po sebi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄19

Nasilneži, ignoranti in drugi robateži

Tomaž Pavčnik, 17.5.2018

Ostalo

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 19/2018Z ženo se nenadoma znajdeva v zagati. Z otroki hodimo po muzeju srednjeveških mučilnih naprav. Kaj in koliko razodeti komu od treh sinov, ki so različnih starosti? Kako jih obvarovati pred strahom, ki bi se lahko presnovil v dnevne ali nočne more? K
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄12-13

Normativni kadavri

Tomaž Pavčnik, 29.3.2018

Ostalo

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 12-13/2018Vsak sodnik je moral, preden je to postal, priseči, da bo sodil na podlagi ustave in zakona ter po svoji vesti. Najboljši sodniki se prisege držijo tako, da v njej uzrejo akt, v katerem bog zaluča enakostranični trikotnik v vesolje. Ali kaj podobnega.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄6

Svoboda meglenega možica

Tomaž Pavčnik, 15.2.2018

Pravoznanstvo

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 6/2018Pod roke mi je prišel predlog novele Stvarnopravnega zakonika. Ne tisti, ki je bil v igri pred letom ter se je - nomotehnični estetiki in etiki na ljubo - izjalovil. Tokrat gre za tri člene novele, torej nekakšen zakonodajni haiku poslanca Čuša, katerega nosilno načelo se (dobesedno) glasi: "Živali niso stvari, ampak čuteča bitja, zmožna trpljenja." Stavek je lep, temu ne gre oporekati. S takšno stvaritvijo bi se lahko kosala le morebitna nova zakonodajna stvaritev. V prvem členu Družinskega zakonika bi lahko dodali nov odstavek: "Otroci so naše največje bogastvo." A če bi ravnali tako, bi utegnilo na vrata Državnega zbora potrkati Računsko sodišče in preveriti, ali se na proračunski sesek parlamenta nemara niso priredili "umetniki, tatovi, razbojniki in drugi postopači". Recimo torej, da poslanec za nadgradnjo starega paragrafa zgolj ni izbral prave literarne forme, ker mu pač manjka pravnoteoretične izobrazbe. A slabonamernosti mu zanesljivo ni mogoče očitati. Tudi neumnosti ne. Česar pa ni mogoče reči za mnoga druga zakonodajna prerekanja. Mar ni država, ki mora (hoče?) sprejemati poseben zakon, če želi zgraditi viadukt, parkirišče, cesto ali par deset kilometrov železnice, šentflorjanska - če naj bo tudi meni dovoljeno, da se v Cankarjevem letu naslonim nanj? Si predstavljate Zakon o pripravi zajtrka dne 15. februarja 2018?
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄49-50

Pismo

Tomaž Pavčnik, 21.12.2017

Ostalo

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 49-50/2017Prišlo je pismo iz daljnega urada, na Vrhovno sodišče, z računskega urada; z računskega urada, od vodje organa. Belo pismo, uraden pečat. Kakšno je dano v tem pismu povelje? Kakšno povelje, kakšni ukazi? Kaj li nam hoče, kaj li veleva? Pojdimo, pojdimo pisma brat.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄43

Utež cesarjevih novih oblačil

Tomaž Pavčnik, 9.11.2017

Ostalo

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 43/2017Zadnjič mi je prvorojenec jezikal. Njegov telefon ne ustreza več času. Sprva je bila njegova drža prezirljiva, ko sem mu pridigal o norostih potrošništva. To je, ko gre za tehnične igračke, najhujše sorte. Te niso poceni, kar bralci najbrž veste bolje od mene, ki nosim v žepu nekaj, kar vsake toliko razpade in zdaj res grozi, da niti pogovora več ne bo preneslo, marveč le še krajši SMS. No, potem je postalo njegovo jezikanje pišmevuhovsko, češ da si bo iz svojih prihrankov kupil nekaj novega, ker pač njegovo staro jabolko "visokega IQ-ja", ki ga je nekoč že rabljenega dobil v dar, ne dohaja več sovrstniških standardov. S trditvijo, da o svojih prihrankih menda lahko odloča sam, je - morda vede, morda nevede - zašel v svet prava. Načelno že, sem rekel in mislil na to, da seveda lahko svobodno načrtuje svoje proračunske odhodke; a ko kupuješ stvari v trgovini, se zaplete, sem ne le mislil, marveč mu tudi pojasnil o tem, kako je z njegovo poslovno sposobnostjo. Videti je bilo, da sva še na področju besa in generacijskega razkola, ko mi je zabrusil, kako gre za neka moja zastarela pravila. A ko sem mu odvrnil, da ne gre za moja, marveč za obča, zakonska pravila, mi je, dvanajstletnik, spregovoril nekako takole: "A ni tako, da ko nekdo dovolj dolgo časa uporablja zemljo prek mejnika in misli, da je to njegovo, ter tudi tisti drugi misli, da je tako, da potem prvi to priposestvuje." In je zraven gestikuliral prek namišljenega mejnika.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄35

Poljub, drugič

Tomaž Pavčnik, 21.9.2017

Kultura in umetnost

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 35/2017O poljubu sem nekoč že pisal na tem mestu. Od tedaj je minilo štirinajst let. Časi se spreminjajo. Z njim pa tudi naša pojmovanja poljubljanja. Enkrat je to ustavna svoboščina, drugič poseg v zasebnost, tretjič morda kršitev javnega reda in miru terčetrtič tabu. Ali po štirinajstih letih še smem pisati o poljubu? O vsakem? V pravniški reviji? Kot sodnik?Naša pojmovanja se predrugačijo hitreje, kot bi si to hoteli priznati. Morda kar sredi besedila. Spreminjajo pa se tudi sami poljubi. Tedaj sta se dva v počasnem posnetku posvečala drug drugemu na košarkarski tekmi med Olimpijo in Asvelom, tokrat se bom zaustavil ob toplini, ki se je bila porodila na katalonskem vlaku.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄28-29

Zakaj do preklica ne bom predaval?

Tomaž Pavčnik, 20.7.2017

Sodišča

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 28-29/2017V uradu predsednika Vrhovnega sodišča so pripravili pravni akt, ki nosi naslov Smernice za postopanje v posebnih primerih dela in izobraževanja sodnikov. Tu ne gre varčevati z besedami: to dejanje ni skladno s tisto vrsto pameti, ki je bila podeljena človeku, da bi se gibal, živel in ustvarjal na tem planetu. Te smernice sodnikom, ki sodelujejo kot predavatelji, določajo nekatere obveznosti celo v primerih, ko je organizator izobraževanja Center za izobraževanje v pravosodju Ministrstva za pravosodje. Osrednja obveznost je, da nadomestijo "čas, potreben za izvedbo dela" oziroma "izrabijo dopust" ali "uveljavljajo odsotnost brez nadomestila plače". Te obveznosti pa so prosti, če se odpovedo honorarju.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄22

Zrcalo izmišljene zgodbe

Tomaž Pavčnik, 8.6.2017

Pravoznanstvo

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 22/2017Naj zasnujem izmišljeno zgodbo s priloženim vprašanjem, na katerega si lahko vsak odgovori po svoje. Najprej k vprašanju: kako bi se na zgodbo, če bi bila resnična, odzivali posamezni sodniki in kako sodstvo kot sistem?
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄15

Primožič

Tomaž Pavčnik, 13.4.2017

Ostalo

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 15/2017Smučki vržem na zrnat pomladanski sneg pred zgornjo postajo kabinske žičnice, nakar me skozi ščebet ptičev in blago brnenje sedežnic od nekod premoti otroški vzklik. A si vidu Primožiča! Spet Primožič. Očitno gre - vsaj na Krvavcu - za javno osebo. O Primožiču sem se namreč naposlušal prav vseh zadnjih deset minut, ko sem sedel v jajčku in zrl skozi okno. Starejši gospod nasproti mene je svojemu vrstniku tožil, da se v svojih letih bistveno hitreje utrudi. Drugi ga je poklopil, češ da je ob vseh koreninah tam zgoraj še mladenič, in dodal, ali ni videl spodaj Primožiča. Tudi meni je spodaj padel v oči sivolas gospod, ki se je z želvo pod pazduho premikal med ostalimi smučarji. Zdaj sem torej izvedel, da gre za krvavško legendo, 93-letnega gospoda, ki ima še vedno sezonsko vozovnico in je psihologu med podaljševanjem vozniškega dovoljenja preprosto predložil uradni izpisek svojih obiskov na Krvavcu, kamor se pripelje z avtom, odsmuča dve, tri ure in nato odšofira domov. To pa je ideal za stare dni, sem si mislil sam in najbrž tudi ostali trije potniki, ki so prav tako z radoživim spoštovanjem do starostnika poslušali dialog.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄9

Govor

Tomaž Pavčnik, 9.3.2017

Ostalo

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 9/2017Na slavnostni občni seji Vrhovnega sodišča 14. novembra 2016 je imel predsednik republike govor, ki presega običajen slavnostni nagovor. Govoril je o pretnji, da Evropske unije morda v kratkem ne bo več. Gre za umevno oceno iz vsakomur razvidnih dejstev, za katero sicer ni zanesljivo, da je točna, je pa tak razplet žal vsaj verjeten. Odvisno od tega, kako se bodo dejstva spletala vnaprej. Od slavnostne občne seje do danes se ta žal niso tkala po predsednikovih željah, marveč bolj v skladu z njegovo črno različico projekcije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄2

Referendumi, zapolnjevanje protiustavnih praznin in sistematizacija prava

Tomaž Pavčnik, 19.1.2017

Pravoznanstvo

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 2/2017Pero profesorja in bivšega ustavnega sodnika Cirila Ribičiča se je v Dnevnikovem Objektivu (z dne 7. januarja 2017) pomudilo ob odločbi Ustavnega sodišča s konca minulega leta (U-I-249/14). Gre za odločbo, s katero je Ustavno sodišče zavrglo zahtevo enainšestdesetih poslancev, ki so želeli presojo ustavnosti zakonske ureditve glede biomedicinske pomoči, zamejene na heteroseksualne pare v pravno priznani skupnosti. Ob odločbi, ki jo je komentator označil kot duhovito (temu je mogoče le z veseljem pritrditi), pa je komentatorjevo pero s svojim bistvom seglo še dlje. Na podlagi ločenih mnenj (odklonilnega sodnice Jadek Pensa in pritrdilnega sodnice Sovdat, ki se mu je pridružila sodnica Mežnar) je razprl možno prognozo nadaljnje ustavnosodne prakse glede dopustnosti referendumov, ki odpravljajo protiustavno stanje. Zgodba je znana: izvira iz odločitve, spet s področja družinskega prava, s katero je Ustavno sodišče razveljavilo sklep Državnega zbora o zavrnitvi razpisa referenduma o spremembah Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (zadeva U-II-1/15).
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄45-46

Dostojnost, spodobnost ...

Tomaž Pavčnik, 24.11.2016

Pravoznanstvo

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 45-46/2016Eno šolsko leto je moj prvorojenec domov stalno prinašal kaznovalni ukrep, znan pod splošnim imenom Podpis. Ni jih prinašal prej in ne pozneje. Če me spomin ne vara, je bilo tudi pri meni prav pri isti starosti (in v isti šoli) zelo podobno. Podpise sem tedensko zbiral v beležki ... Tomaž je motil pouk. Tomaž je med uro glasbene vzgoje ... in tako do konca šolskega leta. Nato je nekoga srečala pamet.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄38

Marljiveži

Tomaž Pavčnik, 6.10.2016

Ostalo

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 38/2016V šoli niso bili redki postavljači, ki so se pred vsakim testom ustili, kako malo so se učili. To so storili z zaigranim jadikovanjem, češ, koliko časa jim je vzelo učenje - a ključen je bil številčni podatek, ki so ga pridali. Oh, ta pregledna matematika, celih dvajset minut sem se jo moral guliti! To neiskreno držo so skozi leta in stopnje izobraževanja le še mojstrili - a še vedno so bili prozorni. Čeprav se takšna hvala pri študioznem pristopu res že precej pod mizo val'a, se delež postavljačev niti na fakulteti ni bistveno zmanjšal. Zahtevni izpiti so jim vzeli že po cel dan, trojčki in peterčki morda cel vikend ali teden. Nekateri so jim prikimavali, drugi so molčali, skoraj nihče pa se ni postavil s tem, da je trdo in poglobljeno delal.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄31-32

Otroška pravna razlaga

Tomaž Pavčnik, 19.8.2016

Pravoznanstvo

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 31-32/2016Starši otrok enaindvajsetega stoletja vemo, s čim si otroci najraje tešijo duševno lenobo. Zato tudi vemo, kakšna je najbolj učinkovita (in pred ustavnim posegom imuna) vzgojna sankcija: to je odvzem (ali prepoved uporabe) elektronskih naprav ali krajše - naprav. To so telefoni, igralne konzole in podobno. Sankcija ni zgolj kaznovalne, marveč tudi zdravilne narave. Naprave so namreč kot kasetne bombe za notranji mir.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄24

Problemi formalizma - drugič (meje uradnega preizkusa)

Tomaž Pavčnik, 16.6.2016

Pravoznanstvo

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 24/2016Tokrat bom nadaljeval tam, kjer sem končal prejšnjo kolumno. Procesni zakoni bolj ali manj strogo določajo, kaj sodišče mora in česa ne sme početi po uradni dolžnosti. Meje uradnega preizkusa so tipičen primer formalnosti, ko se sodišče z vsebino ne sme ukvarjati - če pa jo slučajno uzre, mora pred njo mižati. Tak formalizem je načeloma dopusten zato, da so postopki sploh lahko učinkoviti. Če znova vpeljem tudi lika razburjenega laika na eni in zadrtega ali duševno lenega pravnika na drugi strani, bo iz njunih tipičnih in pričakovanih odzivov jasno, da obseg in ostrina formalizma tu nista neproblematična.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄18

Problemi formalizma

Tomaž Pavčnik, 5.5.2016

Pravoznanstvo

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 18/2016Naslov se sliši učeno kot kakšna razprava, kar pa kolumna ni. Skoraj kot Problem vožnje po vesolju. A sami temi nista brez podobnosti: kakor je formalizem nujno zlo prava, je gravitacija osrednje mesto vožnje po vesolju. Željo po vožnji po vesolju sicer poganja ena od treh najbolj bistvenih človeških lastnosti. Poleg želje po iskanju bistva (smisla) in, drugič, gona po obstoju je to namreč, tretjič, prav ta (tudi erotična in zato samouničujoča) želja po odhajanju v neznano. Vendar pri razčlenjevanju problema vožnje po vesolju je ta človekova opredelilna lastnost samo gon in navdih. Gravitacija vesoljskih teles pa je tista konstanta, ki se ji reševanje problemov vožnje po vesolju ne more ogniti in je še manj zanikati. Z njo se ukvarja v želji po odkrivanju novih svetov. Na njej sloni in pade. Na tla ali pa v nenadzorovan prostor.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 7 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(155)

Leto objave

2019(3) 2018(9) 2017(8) 2016(7)
2015(8) 2014(10) 2013(8) 2012(10)
2011(8) 2010(10) 2009(8) 2008(10)
2007(9) 2006(10) 2005(10) 2004(14)
2003(12) 2002(1)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMNOP QRSŠTUVWXYZŽ
< Prva črka priimka: P

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov