Literatura

Stran 1 / 1 Dokumenti od 1 do 6 (od skupaj 6)
Publikacija	Članek
Pravna praksa, 2017⁄6	Dokapitalizacija in nakup lastnih delnic Neffat Domen, Potočnik Sašo, 16.2.2017 Gospodarske družbe, splošni predpisi, Splošno o vrednostnih papirjih in borzi
	Domen Neffat, Sašo Potočnik, Pravna praksa, 6/2017Delniška družba je prodala svojo naložbo po znatno nižji ceni od tiste, po kateri je bila pred leti kupljena. Zaradi tega bo poslovno leto zaključila z izgubo iz poslovanja, ki je ni mogoče pokriti niti z uporabo prenesenega dobička iz prejšnjih let. Družba bo dokapitalizirana, hkrati bodo obstoječi delničarji družbi odprodali delnice z namenom umika. Družba je sicer solventna.
Pravna praksa, 2016⁄43	Redno zmanjšanje osnovnega kapitala in združevanje delnic Neffat Domen, Potočnik Sašo, 10.11.2016 Gospodarske družbe, splošni predpisi
	Domen Neffat, Sašo Potočnik, Pravna praksa, 43/2016Delniška družba je v letu 2006 zmanjšala osnovni kapital. Pri tem so nastale delne pravice (147). Družba ni uredila tega stanja, zato ima še danes pri AJPES vpisanih 155.000 delnic, pri KDD pa 154.853. Teh 147 delnic je seštevek delnic 240 delničarjev, ki so bile ob zmanjšanju osnovnega kapitala manjše od 1 cele delnice.
Pravna praksa, 2016⁄39-40	Izpodbijanje sklepa o uporabi bilančnega dobička in oblikovanje tožbenega zahtevka Neffat Domen, Potočnik Sašo, 14.10.2016 Gospodarske družbe, splošni predpisi
	Domen Neffat, Sašo Potočnik, Pravna praksa, 39-40/2016Pravica do dela dobička (dividende) je v 176. členu Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) določena kot ena izmed temeljnih in najpomembnejših premoženjskih pravic delničarjev. Skladno z 230. členom ZGD-1 se predpostavlja, da se bilančni dobiček deli med delničarje. Vendar pa lahko skupščina s sklepom o uporabi bilančnega dobička odloči tudi, da se bilančni dobiček odvede v druge rezerve iz dobička ali se med delničarje sploh ne razdeli.
Pravna praksa, 2016⁄7-8	Pravilo podjetniške presoje: gradnja brez gradbenega dovoljenja in denarna kazen Neffat Domen, Potočnik Sašo, 18.2.2016 Gospodarske družbe, splošni predpisi
	Domen Neffat, Sašo Potočnik, Pravna praksa, 7-8/2016Vrhovno sodišče Republike Slovenije je v odločitvi III Ips 97/2015 z dne 9. decembra 2015 pri odločanju o odškodninski odgovornosti članov uprave delniške družbe neposredno uporabilo pravilo podjetniške presoje (angl. business judgement rule). V obrazložitvi je vsebinsko napolnilo predpostavke za njegovo uporabo, pri čemer je gradnjo brez gradbenega dovoljenja v povezavi z vsemi okoliščinami primera spoznalo za ravnanje znotraj polja proste presoje (angl. safe harbour). Ravnanje v nasprotju z odločbami inšpekcijskih organov je opredelilo kot profitabilno kršitev, ki pravno ni dopustna in pomeni kršitev dolžne skrbnosti ravnanja uprave.
Pravna praksa, 2015⁄1	Pridobitev služnosti v javno korist s priposestvovanjem v povezavi z obstoječo infrastrukturo gospodarskih javnih služb po EZ-1 Neffat Domen, Potočnik Sašo, 8.1.2015 Lastnina in druge stvarne pravice
	Domen Neffat, Sašo Potočnik, Pravna praksa, 1/2015Energetski zakon (EZ-1), ki je začel veljati 22. marca 2014, je v pravni red (končno) vnesel določbe glede pridobitve služnosti v javno korist na nepremičninah, na katerih se že dlje časa nahaja infrastruktura, ki je potrebna za izvajanje gospodarskih javnih služb, če so izpolnjeni pogoji za priposestvovanje služnosti. Z uveljavitvijo teh določb je zakon zapolnil pravno praznino in uredil problematično področje, ki v razveljavljenem Energetskem zakonu (EZ) ni bilo ustrezno urejeno.
Pravna praksa, 2014⁄42-43	Sodni cenilci in pooblaščeni ocenjevalci vrednosti ter ocenjevanje vrednosti stvarnega premoženja države in občin Neffat Domen, Potočnik Sašo, 6.11.2014 Civilni sodni postopki
	Domen Neffat, Sašo Potočnik, Pravna praksa, 42-43/2014Računsko sodišče je v revizijskem poročilu z dne 10. marca 2014 dokaj kritično ocenilo sistem sodnih cenilcev in njihovo delo pri opravljanju nalog cenitev vrednosti nepremičnin. Pod vprašaj je postavilo njihovo strokovno usposobljenost, še zlasti v primerjavi s pooblaščenimi ocenjevalci vrednosti. Ob tem je na mestu vprašanje, ali je taka kritika stroke sodnih cenilcev upravičena in ima podlago v (pomanjkljivi) zakonski ureditvi.
<< Prejšnja \| Stran: 1 \| Naslednja >>