O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 45)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄36

Ali je mogoče registrirati kombinacijo barv?

dr. Klemen Pohar, 26.9.2019

Intelektualna lastnina

dr. Klemen Pohar, Pravna praksa, 36/2019Po tradicionalni ureditvi se sme kot znamka registrirati znak, ki ga je mogoče grafično prikazati in omogoča razlikovanje blaga ali storitev enega podjetja od blaga ali storitev drugega podjetja. Skladno z navedenim se je opredelitev znaka običajno razlagala tako, da znak pomeni predvsem besede, črke, številke, slike in druge grafične elemente. Vendar pa opredelitev znaka omogoča širšo razlago, skladno s čimer ob vedno novih načinih zagotavljanja prepoznavnosti v današnjem času poznamo tudi netradicionalne znake, kot so barve, zvoki in hologrami. Čeprav gre za novejši razvoj prava industrijske lastnine in številna vprašanja še niso podrobneje raziskana, se v sodni praksi že oblikujejo nekatera splošnejša vodila. To se je izkazalo tudi v predstavljeni zadevi, v kateri je sodišče odločalo o ustreznosti registracije znamke kombinacije sive in modre barve.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄34-35

Prevzem ponudnika med tekom postopka javnega naročanja

dr. Klemen Pohar, 19.9.2019

PRORAČUN

dr. Klemen Pohar, Pravna praksa, 34-35/2019Poslovni svet ni statičen, saj se poslovne in druge okoliščine pri gospodarskih subjektih ves čas spreminjajo. To dejstvo upošteva tudi pravo javnega naročanja, ki za izkazovanje relevantnih okoliščin pri ponudniku določa točno določen trenutek, in sicer dan oddaje ponudbe ali prijave oziroma dan, ko poteče rok za oddajo ponudb ali prijav. Navedeno velja v navezavi na okoliščine gospodarskega subjekta, kot so plačilo davkov in prispevkov ter uvrščenost v evidenco gospodarskih subjektov z negativnimi referencami. Bolj rigidna pa so pravila javnega naročanja pri identiteti gospodarskega subjekta, saj se v nekaterih primerih, vsaj na prvi pogled, zahteva istovetnost subjekta skozi več faz postopka oddaje javnega naročila. V takih okoliščinah se postavi vprašanje, kako ravnati v situaciji, ko je bistveno spremenjena identiteta gospodarskega subjekta, na primer, ko en gospodarski subjekt prevzame drugega, kar je presojalo Sodišče EU v predstavljeni zadevi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄3

Obvezne sestavine okvirnega sporazuma v postopku javnega naročanja

dr. Klemen Pohar, 17.1.2019

PRORAČUN

dr. Klemen Pohar, Pravna praksa, 3/2019Pogodba je sklenjena, ko se pogodbeni stranki sporazumeta o njenih bistvenih sestavinah. V splošnem sta bistveni sestavini pogodbe vsaj predmet obveznosti in cena, pri čemer je logično, da morajo biti določene tudi stranke pogodbe. Podobno velja za pogodbe, sklenjene v postopkih javnega naročanja, za katere poleg pravil obligacijskega prava veljajo tudi specialna pravila prava javnih naročil. Poleg (običajnih) pogodb pa je mogoče v postopkih javnega naročanja skleniti tudi t. i. okvirne sporazume, to je sporazume med enim ali več naročniki in enim ali več gospodarskimi subjekti, s katerimi se določijo pogoji za naročila, ki se bodo oddajala v posameznem obdobju, zlasti v zvezi s ceno, in če je ustrezno, predvideno količino.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄1-2

Pravni učinek privolitve

dr. Klemen Pohar, 10.1.2019

Obligacije

dr. Klemen Pohar, Pravna praksa, 1-2/2019Poseg v pravice drugega je načeloma nedopusten, kar izhaja že iz 10. člena Obligacijskega zakonika (OZ), skladno s katerim se je vsak dolžan vzdržati ravnanja, s katerim bi utegnil drugemu povzročiti škodo. V nekaterih okoliščinah pa pravo dovoljuje tudi ravnanje, s katerim se drugemu povzroča škoda, na primer ko gre za silobran ali pa ko oškodovanec privoli v povzročitev škode oziroma v poseg v svoje pravice. Privolitev je izraz načela volenti non fit iniuria, po katerem se tistemu, ki se s posegom oziroma škodljivim ravnanjem strinja, ne godi krivica.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄47

Opredelitev predmeta javnega naročila

dr. Klemen Pohar, 6.12.2018

PRORAČUN

dr. Klemen Pohar, Pravna praksa, 47/2018Predmet javnega naročila je izvedba gradenj, dobava blaga ali izvajanje storitev. Naročnik opredeli predmet naročila v tehničnih specifikacijah, v katerih določi zahtevane značilnosti (oziroma postopek ali način proizvodnje) tistega, po čemer povprašuje. Predmet naročila lahko običajno nekateri ponudniki ponudijo lažje kot drugi, vendar pa to še ne pomeni, da so tehnične specifikacije določene neutemeljeno. V luči tega je pomembna skladnost (opredelitve) predmeta naročila s temeljnimi načeli javnega naročanja, pri čemer bi se morala skladnost s temi načeli presojati strožje v primerih, ko naročnik močneje omejuje konkurenco. Poseben vidik ustreznosti določitve tehničnih specifikacij predmeta javnega naročila je presojalo Sodišče EU v predstavljeni zadevi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄45-46

Odplačnost pogodbe kot opredelilni element javnega naročila

dr. Klemen Pohar, 22.11.2018

PRORAČUN, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Klemen Pohar, Pravna praksa, 45-46/2018Pravo javnega naročanja obsežno ureja ravnanje naročnikov, ki naročajo blago, storitve ali gradnje, ter gospodarskih subjektov, ki odgovarjajo na njihovo povpraševanje. Pri tem se srečujemo s številnimi zahtevnimi vprašanji, glede katerih v praksi nastanejo spori predvsem z vidika zakonitosti razpisnih določil in dopustnosti ponudb. Vendar pa so na področju javnega naročanja verjetno najtežja vprašanja tista, ki se nanašajo na temeljne koncepte, kot sta na primer, kdo je javni naročnik in kaj je javno naročilo. Z enim od vidikov tega vprašanja, to je z vidikom odplačnosti pogodbe o izpolnitvi javnega naročila, se je ukvarjalo Sodišče EU v predstavljeni zadevi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄39-40

Vrednotenje ponudb po minimalnih zahtevah v postopku javnega naročanja

dr. Klemen Pohar, 12.10.2018

PRORAČUN

dr. Klemen Pohar, Pravna praksa, 39-40/2018V pravu javnega naročanja se je razvilo dokaj ustaljeno pojmovanje nekaterih institutov. Postopek konkurenčnega dialoga na primer lahko poteka v več fazah, tako da se na podlagi meril postopoma zmanjšuje število rešitev, ki so predmet dialoga, medtem ko je splošno sprejeto, da naročnik v odprtem postopku ponudbe vrednoti po merilih le v eni fazi. Pri tem lahko ponudbe izpolnjujejo kategorije, ki jih naročnik vrednoti po merilih v manjši ali večji meri, in so tako lahko ekonomsko bolj ali manj ugodne, a še vedno dopustne, pogoji za sodelovanje pa so običajno postavljeni tako, da predstavljajo minimalne zahteve, ki jih mora obvezno izpolnjevati vsaka ponudba. Včasih pa potrebuje naročnik določeno fleksibilnost ustaljenih pojmovanj, kar je bilo predmet presoje v predstavljeni zadevi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄38

Sklicevanje na znamko, vir ali izdelavo v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila

dr. Klemen Pohar, 4.10.2018

PRORAČUN

dr. Klemen Pohar, Pravna praksa, 38/2018Skladno s temeljnimi načeli javnega naročanja, predvsem z načelom zagotavljanja konkurence med ponudniki, načelom enakopravne obravnave ponudnikov in načelom sorazmernosti, naročnik v postopku javnega naročanja ne sme določiti naročila blaga točno določenega gospodarskega subjekta ali znamke. V tehničnih specifikacijah tako tudi ne smejo biti navedeni določena izdelava, izvor ali postopek, značilen za proizvode ali storitve določenega gospodarskega subjekta, ali blagovne znamke, patenti, tipi in podobno, kar predstavlja prednost oziroma omejitev za določena podjetja, razen kadar to upravičuje predmet javnega naročila. Take navedbe so dovoljene le izjemoma, če drugače ni mogoče dovolj natančno in razumljivo opisati predmeta naročila. Te navedbe morajo vedno vsebovati tudi besedi "ali enakovredni", predpisi pa ne določajo, kdaj mora ponudnik izkazati, da so ponujeni proizvodi enakovredni proizvodom, ki so opredeljeni v tehničnih specifikacijah. S tem vprašanjem se je ukvarjalo Sodišče EU v predstavljeni zadevi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄35

Pridobljen razlikovalni učinek znamke oblike čokolade Kit Kat

dr. Klemen Pohar, 20.9.2018

Intelektualna lastnina

dr. Klemen Pohar, Pravna praksa, 35/2018Kot znamka se sme registrirati kakršenkoli znak ali kombinacija znakov, ki omogočajo razlikovanje blaga ali storitev enega podjetja od blaga ali storitev drugega podjetja in jih je mogoče grafično prikazati oziroma jih je mogoče prikazati v ustreznem registru.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄32

Povezave med ponudniki v postopku javnega naročanja in tveganje nesamostojnosti ponudb

dr. Klemen Pohar, 30.8.2018

PRORAČUN, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Klemen Pohar, Pravna praksa, 32/2018V postopku javnega naročanja lahko naročnik izbere le ponudbo, ki izpolnjuje zakonske in razpisne pogoje, med drugimi tudi pogoj, da gospodarskemu subjektu v povezavi z njo ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija. Naročnik torej nedvomno ne sme sprejeti ponudbe, pri kateri je dokazano nedovoljeno dogovarjanje, vendar pa predpisi pri tem ne določajo, kako aktivno, če sploh, mora naročnik raziskovati obstoj takega dogovarjanja. Prav tako tudi evropske direktive izrecno ne urejajo morebitne dolžnosti ponudnikov, da bi ti naročniku razkrili medsebojne povezave, na podlagi katerih bi lahko naročnik presodil, ali je potrebno nadaljnje ukrepanje. Vprašanje, ali te obveznosti vendarle izhajajo iz razlage prava Evropske unije (EU), se je postavilo v predstavljeni zadevi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄19

Uporaba podobe znane osebe v videoigri

dr. Klemen Pohar, 17.5.2018

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

dr. Klemen Pohar, Pravna praksa, 19/2018Izdelki, ki jih povezujemo z znanimi osebami, se bolje prodajajo. To je znano že vsaj od 18. stoletja, ko so britanske plemiške dame začele dovoljevati rabo svojega imena za kozmetične izdelke. Do razcveta področja tržnega unovčenja osebnosti pa je prišlo z razvojem množičnih medijev in zabavne industrije. Velik del dohodkov franšize Star Wars na primer izvira prav iz trženja likov iz istoimenskih filmov. Svojo podobo so uspešno unovčili tudi igralci iz številnih drugih filmov (na primer o Jamesu Bondu), v začetku 80. let prejšnjega stoletja pa so tudi glasbene zvezde začele obsežno unovčevati svojo slavo z licenciranjem svojih imen in podob za uporabo na raznih izdelkih. Ker lahko uporaba podob znanih oseb znatno pospeši prodajo izdelka, niso redke tudi nedovoljene uporabe njihovih podob. Da je prišlo do nedovoljene uporabe njene podobe, je bila v predstavljeni zadevi prepričana tudi ameriška igralka in pevka Lindsay Lohan.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄33

Uveljavljanje popravkov nepovratnih evropskih sredstev v pravdnem in upravnem postopku

Mužina Aleksij, Pohar Klemen, Rejc Žiga, 7.9.2017

Upravni postopek in upravne takse, Civilni sodni postopki

dr. Aleksij Mužina, dr. Klemen Pohar, Žiga Rejc, Pravna praksa, 33/2017Postopkovno gledano so lahko primeri, v katerih Republika Slovenija (RS) prek različnih organov v razmerju do posameznih prejemnikov uveljavlja popravke nepovratnih sredstev, precej različni. Odvisni so tako od pravnih okvirov izvajanja posameznega postopka dodelitve/izplačil sofinancerskih sredstev kot ne nazadnje tudi od časovne točke, v kateri RS ugotovi določene domnevne nepravilnosti, ki po njeni oceni botrujejo uveljavitvi posameznega popravka.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄20-21

Omejitev možnosti sodelovanja med gospodarskimi subjekti v postopku javnega naročanja

dr. Klemen Pohar, 25.5.2017

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Klemen Pohar, Pravna praksa, 20-21/2017Pravo javnega naročanja dopušča različne načine sodelovanja med gospodarskimi subjekti pri oddaji ponudbe, in sicer tako, da sodelujejo kot partnerji pri oddaji skupne ponudbe, kot podizvajalci ali pa z omogočanjem uporabe kapacitet enega gospodarskega subjekta drugemu subjektu. Pri naročnikih se v postopkih javnega naročanja, še posebej v primerih, ko je izpolnitev naročila zahtevna, lahko pojavi bojazen, da bo zahtevane sposobnosti izkazal en gospodarski subjekt, naročilo oziroma njegov zahtevni del pa bo izpolnil drug - manj izkušen ali celo neizkušen - subjekt. Naročniki zato včasih omejijo dopustnost sodelovanja med gospodarskimi subjekti, kar lahko pomembno omeji možnosti gospodarskih subjektov za oddajo ponudbe. V predstavljeni zadevi je Sodišče EU presojalo dopustnost take omejitve, ki pa je ni določil le naročnik, temveč celo nacionalna zakonodaja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄14

Pogoj gospodarske odvisnosti pri in-house oddaji javnih naročil

dr. Klemen Pohar, 6.4.2017

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Klemen Pohar, Pravna praksa, 14/2017Pravo EU ne omejuje svobode naročnika pri opravljanju nalog z uporabo lastnih upravnih, tehničnih in drugih sredstev, tako da se mu ni treba pri tem opreti na zunanje subjekte, ki niso del njegove strukture. Če naročnik opravlja nalogo z uporabo lastnih virov brez sklenitve odplačne pogodbe, se pri tem pravo EU o oddaji javnih naročil ne uporablja, saj gre za notranjo zadevo ene in iste pravne osebe, kar pomeni, da so vsi potrebni viri naročniku na razpolago znotraj njegove lastne organizacije. Če lahko naročnik opravi določeno nalogo z lastnimi sredstvi, ne da bi se pri tem uporabilo pravo EU o javnem naročanju, pa iz tega izhaja tudi, da se ta pravila ne uporabijo, če naročnik sklene odplačno pogodbo s tretjo osebo, ki je le formalno, ne pa tudi dejansko neodvisna od njega.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄12-13

Pravni interes za uveljavljanje pravnega varstva v postopkih javnega naročanja

dr. Klemen Pohar, 30.3.2017

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Klemen Pohar, Pravna praksa, 12-13/2017V praksi javnega naročanja je včasih intuitivni odziv ponudnikov, katerih ponudba je bila izločena iz postopka, ugotoviti, ali izbrana ponudba izpolnjuje vse zahtevane pogoje, in v primeru njihovega neizpolnjevanja to uveljavljati v postopku pravnega varstva. Vendar pa je pravno varstvo v postopkih javnega naročanja s tega vidika razmeroma omejeno, zato v večini primerov takšen pristop ne more biti uspešen. Običajno namreč ponudnik, čigar ponudba ne ustreza zakonodajnim in razpisnim zahtevam, niti teoretično več ne more pridobiti javnega naročila, zato mu pravo ne daje možnosti izpodbijanja naročnikove odločitve. Kljub temu v praksi včasih prihaja do tovrstnega uveljavljanja pravnega varstva, o enem od takih primerov pa je nedavno odločalo tudi Sodišče EU.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄6

Vezanost javnega naročnika na določila lastne razpisne dokumentacije

dr. Klemen Pohar, 16.2.2017

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Klemen Pohar, Pravna praksa, 6/2017V postopkih javnega naročanja so razpisne dokumentacije običajno obsežne, njihovih določil pa ni mogoče premisliti v luči vseh mogočih bodočih situacij. Nemalokrat se tako zgodi, da naročnik v razpisno dokumentacijo vključi določilo, čeprav se vseh implikacij ob njegovem zapisu niti ne zaveda, vendar pa tudi tako določilo ne glede na naročnikovo voljo (oziroma njeno odsotnost) velja, ponudniki pa vanj zaupajo. Prav zaradi tega naročniki po poteku roka za oddajo ponudb ne smejo več spreminjati ali dopolnjevati razpisne dokumentacije, vendar pa se v mnoštvu raznolikih življenjskih primerov včasih postavi vprašanje, ali morda tehtanje med nasprotujočimi si načeli javnega naročanja ne narekuje česa drugega. V predstavljeni zadevi je Sodišče EU presojalo vezanost naročnika na določila razpisne dokumentacije, in sicer s tehtanjem med načeli transparentnosti in enakopravne obravnave ponudnikov ter načelom sorazmernosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄5

Trenutek izkazovanja osnovne sposobnosti gospodarskega subjekta v postopku javnega naročanja

Klemen Pohar, 10.2.2017

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Klemen Pohar, Pravna praksa, 5/2017V vsakem postopku javnega naročanja morajo ponudniki izpolnjevati pogoje za priznanje sposobnosti oziroma ne smejo obstajati razlogi za njihovo izključitev, pri čemer se običajno presoja izpolnjevanje pogojev v trenutku oddaje ponudbe. Postopki javnega naročanja so lahko dolgotrajni in izpolnjevanje oziroma neizpolnjevanje pogojev za priznanje sposobnosti se lahko po oddaji ponudbe spremeni. Včasih se zato zastavi vprašanje, ali ne bi bilo primerno takega spremenjenega stanja upoštevati pri presojanju popolnosti oziroma dopustnosti oddane ponudbe. S tem vprašanjem se je ukvarjalo Sodišče EU v predstavljeni zadevi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄2

Odmerjanje finančnih popravkov evropskih sredstev

Mužina Aleksij, Pohar Klemen, Rejc Žiga, 19.1.2017

PRORAČUN

dr. Aleksij Mužina, dr. Klemen Pohar, Žiga Rejc, Pravna praksa, 2/2017Evropska unija si prizadeva zmanjšati neskladje med stopnjami razvitosti različnih regij in zaostalost regij z najbolj omejenimi možnostmi, pri čemer posebno pozornost namenja tudi podeželju, na kar se v tem prispevku posebej osredotočamo. Uredba (EU) št. 1305/2013 določa splošna pravila, ki urejajo podporo EU za razvoj podeželja, financirano iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), Uredba (EU) št. 1303/2013 pa med drugim ureja finančne popravke, ki predstavljajo temeljno pravno podlago za sankcioniranje prejemnikov sredstev oziroma držav članic v primeru ugotovljenih nepravilnosti. Na nacionalni ravni je sankcioniranje nepravilnosti pri izvedbi projektov, sofinanciranih iz EKSRP, primarno urejeno v Zakonu o kmetijstvu (ZKme-1), ki v četrtem odstavku 56. člena določa, da organ z odločbo zavrne zahtevek stranke za izplačilo sredstev, ki je v nasprotju z zahtevami iz predpisov, javnega razpisa ali odločbe o pravici do sredstev. V praksi se je za sporno izkazala predvsem nacionalna ureditev, da so upravičeni stroški naložbe, ki se financirajo iz EKSRP, samo stroški, nastali po datumu izdaje odločbe o pravici do sredstev. Na podlagi takšne ureditve je lahko organ ob upoštevanju četrtega odstavka 56. člena ZKme-1 upravičencu zavrnil celoten zahtevek za izplačilo sredstev, četudi je pred izdajo odločbe o pravici do sredstev nastal zgolj majhen del stroškov. V luči novejše prakse Sodišča EU je postalo očitno, da je razlaga nacionalne ureditve, ki se je v dosedanji praksi oblikovala tako, da se zahtevku v celoti ugodi ali pa se ga v celoti zavrne, neskladna z načelom sorazmernosti. Temu razmisleku je namenjen ta prispevek.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄49-50

Dokazovanje pridobljenega razlikovalnega učinka znamke

dr. Klemen Pohar, 22.12.2016

Intelektualna lastnina

dr. Klemen Pohar, Pravna praksa, 49-50/2016Ključna značilnost vsake znamke je (oziroma bi morala biti), da je mogoče na njeni podlagi blago ali storitve nekega podjetja razlikovati od blaga ali storitev drugih podjetij. Izpolnjevanje tega pogoja se zahteva že ob registraciji znamke, v primeru, da je ob registraciji prišlo do neustrezne presoje, pa je mogoče znamko, ki je brez slehernega razlikovalnega značaja, naknadno razglasiti za neveljavno. Vendar pa se registracija znamke ne zavrne oziroma se znamka ne razglasi za neveljavno, če je pred datumom prijave za registracijo s tem, da se je uporabljala, pridobila razlikovalni značaj. Države članice lahko določijo, da to velja tudi, če je znamka pridobila razlikovalni značaj po datumu vložitve prijave za registracijo ali po datumu registracije. Pomembno pa je vprašanje, na kakšen način se dokaže, da je znamka pridobila razlikovalni učinek s tem, da se je uporabljala. S tem vprašanjem se je ukvarjalo sodišče v predstavljeni zadevi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄45-46

Prikaz in opis znaka pri registraciji znamke

dr. Klemen Pohar, 24.11.2016

Intelektualna lastnina

dr. Klemen Pohar, Pravna praksa, 45-46/2016Uredba 207/2009/ES v 4. členu določa, da je znamka lahko sestavljena iz kakršnihkoli znakov, ki jih je mogoče grafično prikazati, kot so besede, slike, črke, števila, oblika blaga ali njegove embalaže, če se s pomočjo teh znakov blago in storitve nekega podjetja lahko razlikujejo od blaga in storitev drugih podjetij. Čeprav uredba tega izrecno ne določa, pa ne zadošča le, da je znak mogoče grafično prikazati, temveč mora biti tudi dejansko grafično prikazan, tako da je jasno, kaj je predmet pravnega varstva. Četudi registracija nejasnega znaka morda na prvi pogled širi predmet varstva, takšno ravnanje ni priporočljivo, saj lahko sodišče znamko prepozna kot neskladno s predpisi in jo razglasi za nično. Takšna je bila situacija tudi v predstavljeni zadevi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄44

Finančni popravki evropskih sredstev v luči vprašanja zaupanja v akte državnih institucij

Mužina Aleksij, Pohar Klemen, Rejc Žiga, 17.11.2016

PRORAČUN

dr. Aleksij Mužina, dr. Klemen Pohar, Žiga Rejc, Pravna praksa, 44/2016Uredba (EU) št. 1303/2013 v posebnem poglavju ureja finančne popravke, ki predstavljajo temeljno pravno podlago za finančno sankcioniranje tako prejemnikov sredstev iz Evropskih skladov (subjekti) kot tudi samih držav članic, v katerih se zadevni projekti sofinancirajo (projekti). Pred njo pa je v bistvenem enake določbe vsebovala Uredba Sveta (ES) št. 1083/2006. V skladu z obema uredbama je država tista, ki je primarno odgovorna za nadzor nad pravilnostjo poteka zadevnih projektov in v primeru ugotovljenih nepravilnosti za sankcioniranje subjektov. V nasprotju s predstavljeno logiko pa se pri nas pojavljajo pravde, v katerih država terja od subjektov plačilo finančnih popravkov zaradi nepravilnosti pri posameznih projektih, ugotovljenih s strani Evropske komisije (Komisija), vendar po tem, ko je sama prek specializiranih organov in institucij že ugotovila in potrdila pravno pravilnost izvedbe konkretnih projektov, ki jih je v določenih primerih celo sama usmerjala. Ti primeri so problematični z več vidikov, pri čemer se ta prispevek osredotoča na vprašanje pravne vzdržnosti tovrstnega ravnanja države v luči načela varstva zaupanja v pravo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄38

Poravnava o pogodbi glede izvedbe javnega naročila med njeno veljavnostjo

dr. Klemen Pohar, 6.10.2016

PRORAČUN, Obligacije

dr. Klemen Pohar, Pravna praksa, 38/2016Vprašanje dopustnosti sprememb pogodbe o izvedbi javnega naročila (oziroma koncesijske pogodbe) med njeno veljavnostjo je v sodni praksi Sodišča EU med bolj razdelanimi. Ta praksa je bila tudi kodificirana z novimi direktivami o javnih naročilih in z direktivo o koncesijah, ki so bile med drugim sprejete zato, ker je bilo treba pojasniti osnovne pojme in koncepte, da se zagotovi večja pravna varnost in upoštevajo nekateri vidiki ustaljene sodne prakse Sodišča EU. Dosedanja praksa Sodišča EU in direktive o javnem naročanju oziroma o koncesijah pa ne morejo nuditi odgovorov na vse vidike vprašanja dopustnosti sprememb pogodb o izvedbi javnih naročil oziroma koncesijskih pogodb med njihovo veljavnostjo. Predstavljena sodba obravnava dva nova vidika tega vprašanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄28

Sprememba v sestavi skupine ponudnikov v postopku oddaje javnega naročila

dr. Klemen Pohar, 14.7.2016

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Klemen Pohar, Pravna praksa, 28/2016V postopkih javnega naročanja lahko odda ponudbo tako samostojni ponudnik kot tudi skupina gospodarskih subjektov. Izkušnje so pokazale, da lahko pride po oddaji ponudbe do okoliščin, zaradi katerih gospodarski subjekt več ne želi ali ne more sodelovati v postopku oddaje javnega naročila. Na primer če je nad njim uveden postopek zaradi insolventnosti, če si premisli glede nudenja predmeta javnega naročila ali če pride v skupini ponudnikov do nesporazumov, zaradi katerih gospodarski subjekt izstopi iz skupine. V primerih, ko odda ponudbo en gospodarski subjekt, bo naročnik takega ponudnika zaradi začetega postopka zaradi insolventnosti izločil iz postopka oddaje javnega naročila, če je to predvidel v razpisni dokumentaciji, oziroma bo ponudnik, ki morebiti ne želi več sodelovati v postopku, umaknil svojo ponudbo. Manj jasne pa so posledice, ko pride do katere izmed navedenih situacij le pri enem oziroma nekaterih izmed partnerjev, ki so oddali skupno ponudbo. Z vprašanjem dopustnega ravnanja naročnika v takem primeru se je ukvarjalo Sodišče EU v predstavljeni zadevi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄27

Patentiranje abstraktnih idej v pravu ZDA

dr. Klemen Pohar, 7.7.2016

Intelektualna lastnina

dr. Klemen Pohar, Pravna praksa, 27/2016Sodna praksa je v patentno pravo ZDA že pred desetletji vnesla prepoved patentiranja abstraktnih idej. Vendar pa prepoved možnosti patentiranja abstraktnih idej ne velja absolutno, saj je takšne ideje dopustno patentirati, kadar predstavljajo le osnovo, na podlagi katere je na inventiven način razvit izum, ki izpolnjuje pogoje za patentno varstvo. Ta izjema vnaša v ameriško patentno pravo določeno nejasnost, ki je še toliko večja ob dejstvu, da sodna praksa do zdaj še ni podala širše uporabne opredelitve pojma abstraktne ideje. Nejasnosti v zvezi s patentiranjem abstraktnih idej ni odpravila niti zadnja temeljna odločitev sodne prakse na to temo v zadevi Alice proti CLS Bank. Predstavljena sodba nadaljuje razlago izjeme od prepovedi patentiranja abstraktnih idej tam, kjer jo je zaključilo sodišče v zadevi Alice proti CLS Bank, in tako daje nove smernice na tem področju.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄27

Izločitev ponudnika iz postopka javnega naročanja iz razlogov, ki niso navedeni v razpisni dokumentaciji

dr. Klemen Pohar, 7.7.2016

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Klemen Pohar, Pravna praksa, 27/2016V postopkih javnega naročanja se včasih pojavi vprašanje razmerja med dokumentacijo v zvezi z javnim naročilom in veljavno zakonodajo. Po eni strani je naročnik razmeroma svoboden pri oblikovanju razpisne dokumentacije, po drugi strani pa ne gre spregledati dejstva, da se postopek javnega naročanja vodi v pravnem okviru, katerega del so tudi prisilni predpisi. V nacionalnem pravu se to vprašanje včasih izpostavi ob nastopu prekluzije za uveljavljanje nezakonitosti, vezanih na vsebino objave, povabilo k oddaji ponudbe ali razpisno dokumentacijo. V predstavljeni zadevi pa se je vprašanje razmerja med razpisno dokumentacijo in zakonodajo postavilo zaradi praznine v razpisni dokumentaciji oziroma zaradi obstoja izločitvenega razloga, ki je izhajal (le) iz razlage zakonodaje.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(45)

Leto objave

2019(4) 2018(7) 2017(7) 2016(16)
2015(7) 2014(4)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMNOP QRSŠTUVWXYZŽ
< Prva črka priimka: P

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov