O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 1
Dokumenti od 1 do 13 (od skupaj 13)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄19

Omejitve sodnikove izbire kazenske sankcije za spolna kazniva dejanja

dr. Boštjan Polegek, 16.5.2019

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Boštjan Polegek, Pravna praksa, 19/2019Sodnikov razlagalni prostor v materialnem kazenskem pravu vključuje izbiro in odmero kazenske sankcije ter odločanje o alternativnih načinih izvršitve kazni, kar v sodobnosti omogoča ustrezno tehtanje med obema vidikoma prevencije kot namenu kaznovanja. Ob precej ohlapnih zakonskih merilih za kazensko sankcioniranje se sodni praksi prepušča veliko možnosti za vsakokratno uravnoteženje garantne in preventivne funkcije kazenskega prava s prizadevanjem za pravično sodbo. To pa ne velja za vsa predpisana kazniva dejanja: pri nekaterih izmed njih je zakonodajalec predvidel restriktivnejšo sodno individualizacijo kazenske sankcije. Take omejitve so v aktualnem kazenskem zakonu izrazite pri kaznivih dejanjih zoper spolno nedotakljivost.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄34

Vezanost kazenske sankcije na sporazum o priznanju krivde

dr. Boštjan Polegek, 13.9.2018

Kazenski postopek

dr. Boštjan Polegek, Pravna praksa, 34/2018Vprašanje omejenosti sodniškega odločanja glede izbire in odmere kazenske sankcije po sodnem sprejemu sporazuma o priznanju krivde med obdolžencem in državnim tožilcem je zakonodajalec izrecno uredil le glede zgornje meje sankcioniranja - sodišče ne sme izreči strožje sankcije od predlagane (dogovorjene).
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄16-17

Ob rob predlagani sodni "reformi"

dr. Boštjan Polegek, 26.4.2018

Sodišča

dr. Boštjan Polegek, Pravna praksa, 16-17/2018Ministrstvo za pravosodje s svojim predlogom za oblikovanje nove strukture sodišč prve stopnje nadaljuje z vzpostavljanjem sodnega okrožja kot osnovne organizacijske sodne enote, kar je bilo začrtano s sprejemom novele Zakona o sodiščih iz leta 2009 (ZS-I). Ob številnih pozitivnih novostih vsebujeta zakonska predloga tudi nekaj rešitev, ki se ne kažejo kot optimalne, še vedno pa se ohranjajo nekateri elementi organizacijske ureditve sodstva, ki niso skladni z njegovim položajem nosilca državne oblasti. Posamezne od teh želim izpostaviti z vidika pričakovane večje učinkovitosti in izboljšanega ugleda sodstva, ki je "steber civilne družbe in porok družbenega razvoja", kot se je v uvodu k predlogoma zakonskih sprememb izrazil predlagatelj.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄44

Zborno kazensko sojenje - anahronizem ali progres?

dr. Boštjan Polegek, 16.11.2017

Kazenski postopek

dr. Boštjan Polegek, Pravna praksa, 44/2017Prizadevanja za oblikovanje nove strukture sodišč prve stopnje so ponovno zbudila živahnejša razmišljanja o vključitvi državljanov v izvajanje sodne oblasti oziroma širše o zbornem sojenju. V rednem kazenskem postopku procesni predpis še ohranja kolegijsko odločanje sodišča prve stopnje, čeprav je od novele ZKP-K sodelovanje sodnikov porotnikov le še fakultativno, še zmeraj pa je zakon dosleden pri zbornem odločanju instančnih sodišč. Tudi sam menim, da je tema, o kateri se je kritično razpravljalo že v prejšnjem režimu, vse bolj aktualna - med drugim se nanaša na vprašanje sodniške avtoritete kot splošne socialno-psihološke in pravne vrednote, ki je v našem sistemu sicer močno zapostavljena.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄11

Novi standardi sodniške nepristranskosti v kazenskem postopku

dr. Boštjan Polegek, 23.3.2017

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Sodišča

dr. Boštjan Polegek, Pravna praksa, 11/2017Ustavno sodišče Republike Slovenije je z odločbo v zadevi Up-57/14 z dne 26. januarja 2017 presodilo, da je objektivni vidik sodniške nepristranskosti kršen, kadar sodišče v vsaj delno isti sestavi v ločenih zaporednih postopkih presoja krivdo udeležencev pri kaznivem dejanju, izvršenem v okviru istega historičnega dogodka. Pri tem je sledilo že ustaljeni presoji Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP), da je videz sodniške nepristranskosti okrnjen, kadar sodna odločba v prvem sojenju zoper posamezne udeležence vključuje nepogojno vrednotenje (objektivno prejudiciranje) konkretnih ravnanj drugih udeležencev, ki jim za ta ravnanja sodi isti sodnik v poznejšem ločenem postopku. Na tako stanje, ki je bilo predmet presoje v navedeni odločbi Ustavnega sodišča, se v aktualni sodni praksi navezujejo še drugi sorodni procesni položaji, ki zadevajo vprašanje sodniške nepristranskosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄9

Pomen izraza "delavec" v 22. poglavju KZ-1

dr. Boštjan Polegek, 9.3.2017

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Boštjan Polegek, Pravna praksa, 9/2017Vrhovno sodišče Republike Slovenije je s sodbo v zadevi I Ips 25137/2014 z dne 23. junija 2016 presodilo, da zakonski znaki kaznivega dejanja zaposlovanja na črno iz prvega odstavka 199. člena Kazenskega zakonika (KZ-1) niso izpolnjeni, kadar storilec zaposli dva tujca ali osebi brez državljanstva in ju ne prijavi v ustrezno zavarovanje. Poudarilo je, da se bit inkriminacije zaposlovanja tujcev na črno uresniči le v primeru, ko storilec brez ustreznih dovoljenj za delo zaposli vsaj tri tujce. Ob tem, ko druga izvršitvena oblika istega kaznivega dejanja po prvem odstavku 199. člena KZ-1 inkriminira zaposlitev z opustitvijo prijave za ustrezno zavarovanje tudi dveh delavcev, se zastavlja vprašanje razmejitve pojmov "delavec" in "tujec" za celotno poglavje KZ-1, ki predpisuje kazniva dejanja zoper delovno razmerje in socialno varnost.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄7-8

Izločitev sodnika po zavrnitvi priznanja krivde

mag. Boštjan Polegek, 21.2.2013

Kazenski postopek

mag. Boštjan Polegek, Pravna praksa, 7-8/2013Zadnji Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o kazenskem postopku (ZKP-K) z novimi (dobrodošlimi) instituti za hitrejše in smotrnejše obravnavanje kazenskih zadev (predobravnavni narok, sporazumevanje o krivdi, narok za izrek kazenske sankcije) je uzakonil drugačno vrednotenje obdolženčevega priznanja krivde po vloženi obtožbi. Pred zakonsko spremembo obdolženčevo priznanje na način sojenja s postopkovnega vidika formalno ni vplivalo, zdaj pa lahko sodišče sojenje konča bistveno poenostavljeno, tj. brez izvajanja dokazov v zvezi z obdolženčevo krivdo. Pri tem je sodišče ohranilo možnost in dolžnost presoditi tehtnost priznanja, vendar je glede tega z veljavno zakonsko ureditvijo soočeno s pomembno oviro - obvezno izločitvijo razpravljajočega sodnika.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄13

Odločanje o prestajanju kazni na odprtem ali polodprtem oddelku

Boštjan Polegek, 5.4.2012

Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev

Boštjan Polegek, Pravna praksa, 13/2012Eden pomembnejših odrazov načelne zapovedi omejenosti kazenskopravne represije na področju izvrševanja kazni je vzpostavitev različnih režimov prestajanja kazni, v katerih so človekove pravice obsojenca, zlasti pravica do osebne svobode, različno omejene. Pristojnost za razporeditev obsojenca v manj strog režim izvrševanja kazni, izrečenih do zakonsko določene meje, je do nastopa kazni podeljena sodišču, pozneje organom za izvrševanje kazni. Poglejmo si aktualno zakonsko ureditev tega vprašanja in ocenimo njeno ustreznost.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄34

Izredna omilitev kazni: odprava ali prenova?

Boštjan Polegek, 8.9.2011

Kazenski postopek

Boštjan Polegek, Pravna praksa, 34/2011Delovni osnutek novega Zakona o kazenskem postopku (ZKP-1) še ne razkriva predvidenih sprememb postopka v delu, ki se nanaša na izredna pravna sredstva, je pa na predlog Ministrstva za pravosodje trenutno v drugem branju v Državnem zboru predlog za sprejem že enajste novele Zakona o kazenskem postopku (ZKP) iz leta 1994. Ta med drugimi pomembnejšimi posegi v zasnovo našega modela kazenskega postopka predvideva tudi spremembe na področju izrednih pravnih sredstev. Ena teh je popolna odprava instituta izredne omilitve kazni. Poglejmo si argumente predlagatelja zakonske spremembe in morebitne drugačne predloge, kot izhajajo iz procesne literature, ter s pomočjo sodne statistike predvidimo vpliv morebitne uveljavitve tega dela novele ZKP-K na položaj slovenskih obsojencev.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄23

Odmera enotne kazni

Boštjan Polegek, 16.6.2011

Kazenski postopek

Boštjan Polegek, Pravna praksa, 23/2011Kazenski zakonik (KZ-1) z določitvijo pravil za izrek enotne kazni v primeru steka kaznivih dejanj, razen v primerih absorbcije vseh določenih kazni po najvišji od njih in v primeru kumulacije posameznih kazni, ne predpisuje, kako visoka naj bo izrečena enotna kazen, temveč določa le spodnjo in zgornjo mejo enotne kazni. Ti navadno sodišču omogočata razmeroma širok manevrski prostor, ko po aperacijskem načelu odloča, ali naj storilcu več kaznivih dejanj izreče višjo ali nižjo kazen, in zahtevata dodaten miselni proces po odmeri kazni za posamezno kaznivo dejanje v sistemu relativno predpisanih kazni. Glede na dejstvo, da je asperacija osnovni sistem odmere kazni zapora v primeru steka kaznivih dejanj, pri izrekanju enotne kazni tako tehničnemu izračunu njenega okvira običajno sledi tudi vrednotenje upoštevnih okoliščin, ki naj vplivajo na višino izrečene kazni, razen kadar višina posameznih kazni ob upoštevanju zakonskih določb o odmeri enotne kazni omogoča le izrek točno določene enotne kazni. V tem pogledu lahko govorimo o odmeri enotne kazni.
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄31-32

Odprt kazenski postopek: ovira za izbris obsodbe?

Boštjan Polegek, 19.8.2010

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Boštjan Polegek, Pravna praksa, 31-32/2010Članek iz revije Pravna praksa.
Naslovnica
Pravna praksa, 2008⁄35

Razmerje med ogledom kraja kaznivega dejanja in hišno preiskavo

Boštjan Polegek, 11.9.2008

Kazenski postopek

Boštjan Polegek, Boštjan Polegek, Pravna praksa, 35/2008Kadar se ogled kraja kaznivega dejanja opravlja v prostorih, v katere neupravičen vstop pomeni poseg v ustavno varovano pravico do zasebnosti, se lahko pri poznejšem sodnem presojanju zbranih dokazov in posrednem nadzoru ravnanja državnih organov v predkazenskem postopku postavi vprašanje razlikovan...
Naslovnica
Pravna praksa, 2008⁄23

Izbris pogojne obsodbe po storitvi novega kaznivega dejanja

Boštjan Polegek, 12.6.2008

Kazenski postopek

Boštjan Polegek, Boštjan Polegek, Pravna praksa, 23/2008Med Ministrstvom za pravosodje Republike Slovenije in kazenskim oddelkom Okrožnega sodišča v Mariboru že dalj časa traja spor v zvezi z razlago predpisov o zakonski rehabilitaciji oseb, ki jim je bila izrečena pogojna obsodba, pa so bili pred izbrisom slednje iz kazenske evidence obsojeni zaradi nov...
<<  Prejšnja | Stran: 1 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(13)

Leto objave

2019(1) 2018(2) 2017(3) 2013(1)
2012(1) 2011(2) 2010(1) 2008(2)

Področja

2. PRAVNA PODROČJA

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMNOP QRSŠTUVWXYZŽ
< Prva črka priimka: P

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov