O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 1
Dokumenti od 1 do 10 (od skupaj 10)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄39-40

Spremenjena vloga študentskega dela v zadnjih letih

Miloševič Zupančič Vesna, Franca Valentina, 12.10.2018

Študenti

mag. Vesna Miloševič-Zupančič, dr. Valentina Franca, Pravna praksa, 39-40/2018Začasno in občasno delo dijakov in študentov (pogovorno imenovano študentsko delo) je institut, ki ga deležniki na slovenskem trgu dela relativno dobro poznajo in ga uporabljajo že desetletja. Zaradi svoje posebnosti je doživelo že veliko poskusov dodatne regulacije. Uvedba minimalne urne postavke in prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, drugačna obdavčitev prispevkov za poklicno bolezen in poškodbo pri delu in prispevki za zdravstveno zavarovanje so študentsko delo znatno podražili. Poleg tega so bili sprejeti še številni drugi ukrepi z znatnim vplivom na ponudbo in povpraševanje po študentskem delu, ki v strokovni literaturi in javnosti niso bili posebej izpostavljeni. Študentskega dela namreč ne omejuje zgolj delovnopravna zakonodaja. Strožja pravila za pridobitev ali ohranitev študentskega statusa, ki izhajajo iz visoko(šolske) zakonodaje, močno vplivajo na ponudbo študentskega dela. Če k temu dodamo še demografske spremembe, ki se kažejo v manjšem številu študentov, in večje (časovne) obremenitve z bolonjskim študijem, ne preseneča, da je razmer, ko je veliko študentov tekmovalo za delovna mesta pri delodajalcih, konec. Trend se je namreč v zadnjih letih obrnil: danes je prostih del veliko, študentov, iskalcev dela pa manj.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄49-50

Razmislek o evropskem stebru socialnih pravic

dr. Valentina Franca, 21.12.2017

ZAPOSLOVANJE IN BREZPOSELNOST

dr. Valentina Franca, Pravna praksa, 49-50/2017Evropski socialni vrh je 17. novembra 2017 v Göteborgu na Švedskem razglasil dokument o evropskem stebru socialnih pravic (ESSP; ang. European Pillar of Social Rights). Ob tem je predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker povedal, da si je ob nastopu mandata kot eno izmed desetih prioritet, ki jih je predstavil tudi Evropskemu parlamentu, zastavil tudi oblikovanje temeljnih minimalnih socialnih pravic. Rezultat tega je dokument ESSP, ki naj bi bil kot načelni program podlaga za aktivnosti tako EU kakor tudi posameznih držav članic. Ob tem ni mogoče mimo dejstva, da so sistemi socialne varnosti in socialnega varstva v državah članicah zelo različni, kar je delno pogojeno tudi z gospodarskim razvojem in blaginjo posamezne države članice. Hkrati pa se celotna EU srečuje z znatnimi spremembami na trgu, ki močno vplivajo na položaj posameznikov na trgu dela in posledično na njihovo socialno varnost. Zato lahko ESSP razumemo kot enega od odzivov evropskih voditeljev na te spremembe oziroma kot njihov akcijski plan.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄38

Delavec v delitveni ekonomiji (2): kakšno bo delovnopravno varstvo prihodnosti?

Franca Valentina, Gliha Škrjanec Urška, 5.10.2017

Delovna razmerja

dr. Valentina Franca, Urška Gliha Škrjanec, Pravna praksa, 38/2017V prejšnji številki Pravne prakse sva predstavili položaj delavcev/izvajalcev storitev v delitveni ekonomiji, in sicer njihovo delovno okolje ter načine vstopanja v razmerja z delodajalcem/naročnikom. Tokrat sva pod drobnogled vzeli klasične delovnopravne institute in jih osvetlili z vidika opravljanja dela v delitveni ekonomiji. Osredotočili sva se na obliko dela in sklenitev pogodbe, delovni čas, plačilo za opravljeno delo ter (ne)vključenost v kolektivne pogodbe in participativne pravice.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄36-37

Delavec v delitveni ekonomiji (1): opravljanje dela ali storitev?

Franca Valentina, Gliha Škrjanec Urška, 27.9.2017

Delovna razmerja

Valentina Franca, Urška Gliha Škrjanec, Pravna praksa, 36-37/2017Novi poslovni procesi skorajda na dnevni osnovi oblikujejo nove zahteve in nastajajo nove oblike dela, v katere vstopajo posamezniki po vsem svetu. Trenutno je v mednarodnem prostoru položaj delavca v delitveni ekonomiji (ang. sharing economy, tudi gig economy, platform economy, on-demand economy/work, collaborative economy ipd.) ena izmed najbolj žgočih tem. Čeprav se v Sloveniji s tem (za zdaj) soočamo v manjši meri kot denimo v Veliki Britaniji, kjer je t. i. "gig" delavcev več kot milijon, je ključnega pomena, da te spremembe zaznamo in jih tudi naslovimo oziroma rešitev ne prepuščamo naključju. Zato v tem prispevku najprej predstavljamo delitveno ekonomijo z vidika opravljanja dela in oblike dela, ki so nastale kot posledica poslovnih procesov delitvene ekonomije. V drugem delu prispevka, ki bo objavljen v prihodnji številki revije Pravna praksa, pa bomo analizirali nove oblike dela z delovnopravnega vidika in predstavili izkušnje izbranih držav.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄15

Sodna praksa na področju prikritih delovnih razmerij

Mlakar Sukič Nataša, Franca Valentina, 13.4.2017

Delovna razmerja

mag. Nataša Mlakar-Sukič, dr. Valentina Franca, Pravna praksa, 15/2017Če je bilo še do nedavnega razmeroma enostavno ugotoviti, kdo je delavec, imamo lahko danes pri opredelitvi tega pojma velike težave. Vsakodnevne spremembe v tehnologiji, ostra in globalna konkurenca, višji izobrazbeni potencial ljudi in globalizacija vplivajo na organizacijo dela, prav tako je opaziti vse večji obseg storitvenih dejavnosti v primerjavi z industrijo. Posledično se zaradi zmanjševanja stroškov dela in drugih razlogov delodajalci pogosto odločajo za prožnejše in atipične oblike dela namesto za klasično zaposlitev delavca (torej za sklepanje pogodb o zaposlitvi za nedoločen čas). Del današnje realnosti so tako imenovana prikrita delovna razmerja, v katerih se delo opravlja v različnih atipičnih, bolj ali manj prekarnih oblikah dela.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄5

Sindikalno organiziranje prekarnih delavcev

Rakovec Bodnaruk Janja, Franca Valentina, 10.2.2017

Delovna razmerja

mag. Janja Rakovec Bodnaruk, dr. Valentina Franca, Pravna praksa, 5/2017Tehnološki razvoj, vpliv globalnega trga in usmeritve gospodarstva k popolni prožnosti v zadnjih desetletjih spodbujajo fleksibilen trg dela, kar se med drugim kaže tudi v fleksibilnih, nestandardnih ali atipičnih oblikah dela, za katere se je uveljavil pojem prekarno delo. V prispevku se osredotočamo na prekarne oblike dela, ki so v Sloveniji najpogostejše, in sicer: zaposlitev za določen čas, delo prek agencij za zagotavljanje dela, zaposlitve s krajšim delovnim časom, študentsko delo ter pogodbeno delo v civilnih ali gospodarskih razmerjih. Treba je poudariti, da se te oblike kot prekarne obravnavajo le, če so prisotne določene značilnosti prekarnosti, kot so na primer nizka stopnja varnosti in stalnosti dela, nestalnost delovnega časa, nestalni dohodki in neredna plačila za delo, slaba zakonodajna zaščita, pomanjkljiv dostop do pravic in ugodnosti iz dela ter pomanjkanje kolektivnega zastopanja in pogajanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄43

Analiza mediacije za reševanje individualnih delovnih sporov

Franca Valentina, Vadnjal Renata, 10.11.2016

Delovna razmerja

dr. Valentina Franca, mag. Renata Vadnjal, Pravna praksa, 43/2016Prispevek obravnava sodišču pridruženo mediacijo za reševanje individualnih delovnih sporov. Mediacija je tudi v delovnem pravu eden od mirnih, neformalnih, hitrih in gospodarnih načinov reševanja sporov, pri katerem tretja, nevtralna oseba dejavno posreduje v sporu, da se strani sporazumeta in na ta način rešita svoj spor. Odločilna prednost mediacije pred sodnim postopkom je, da je predmet poravnave katerakoli pravica, obveznost ali pravno razmerje, s katerim lahko stranke razpolagajo. Posebnost mediacije je tudi njena fleksibilnost, saj je mediacijo mogoče poljubno spreminjati in jo prilagajati značilnostim in potrebam posamičnega spora. Mediacija je kot način reševanja sporov v znanstvenih prispevkih obsežno obravnavana in je tudi predmet številnih razprav. Naredili smo korak naprej v to smer in analizirali že zaključene mediacije ter primerjali teoretična izhodišča z izsledki raziskave.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄37

Izzivi kmeta na trgu dela

Krapež Katarina, Franca Valentina, 27.9.2012

Delovna razmerja

Katarina Krapež, Valentina Franca, Pravna praksa, 37/2012Strateški cilji razvoja slovenskega podeželja in kmetijstva poudarjajo skrb za vzdržen ekonomski in socialni položaj aktivnih kmetij v Sloveniji, s čimer želi Slovenija zagotoviti večjo samooskrbo s hrano in skladnejši razvoj podeželja. Pri tem imata pomembno vlogo ustrezna delovnopravna urejenost položaja delavcev v kmetijstvu in vzdržnost socialnih modelov, ki prevladujejo na kmetijah slovenskega podeželja. Poglejmo si položaj kmeta, ki želi na kmetiji v Sloveniji zaposliti delavca. Ta je, zlasti zaradi številnih in dolgoletnih zakonodajnih nedoslednosti, zapleten in v praksi ne pripomore bistveno k doseganju strateških ciljev.
Naslovnica
Pravna praksa, 2004⁄40

Pravo v osnovnih in srednjih šolah (II.)

Valentina Franca, 25.11.2004

Osnovno šolstvo, Srednje šolstvo

Valentina Franca, Pravna praksa, 40/2004Po predstavitvi teoretičnih izhodišč raziskave o poznavanju prava in pravnem izobraževanju v osnovnih ter srednjih šolah bom v tem prispevku predstavila rezultate empirične raziskave. Ta je bila sestavljena iz dveh delov. Prvi del je obsegal "poskus", ki je bil izveden na izbranih osnovnih šolah in ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2004⁄38-39

Pravo v osnovnih in srednjih šolah (I.)

Valentina Franca, 18.11.2004

Osnovno šolstvo, Srednje šolstvo

Valentina Franca, Pravna praksa, 38-39/2004Ob prihodu na pravno fakulteto redko kateri študent z gotovostjo pove, kaj je ustava in kaj pomeni pojem pravne države. Da ima določene pravice, mu je jasno, kakšen je njihov pomen in kako preiti od besed k dejanjem, pa ostaja velika neznanka. V takem položaju sem bila na začetku študija tudi sama, ...
<<  Prejšnja | Stran: 1 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(10)

Leto objave

2018(1) 2017(5) 2016(1) 2012(1)
2004(2)

Področja

7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEF GHIJKLMNOPQRSŠTUVWXYZŽ
< Prva črka priimka: F

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov