O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 1
Dokumenti od 1 do 19 (od skupaj 19)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄13

Franšizing v EU - regulatorni izzivi

dr. Andrej Friedl, 28.3.2019

GOSPODARSKI SUBJEKTI

dr. Andrej Friedl, Pravna praksa, 13/2019Ob obsežni literaturi, ki teoretično pojasnjuje ekonomske in pravne vidike pogodbe o franšizingu, je manj raziskano njegovo praktično delovanje v EU, ki po ekonomskih učinkih znatno zaostaja v primerjavi s franšizingom v ZDA in Avstraliji. Evropski parlament je leta 2013 ob razpravi o Evropskem akcijskem načrtu za maloprodajni sektor pozdravil franšizing kot poslovni model, vendar tudi opozoril, da so pogodbeni pogoji v določenih primerih za franšizije nepošteni. Odbor Evropskega parlamenta (EP) za notranji trg in varstvo potrošnikov je naročil dve raziskavi o delovanju franšizinga v EU in povezanih regulatornih izzivih. Obe ugotavljata težave, ki naj bi izhajale iz neuravnoteženega razmerja med franšizorji in franšiziji, nedelovanja samoregulacije, različne uporabe Uredbe 330/2010 o uporabi člena 101(3) PDEU za skupine vertikalnih sporazumov in usklajenih ravnanj, različnih nacionalnih pravnih okvirov idr., kar naj bi prispevalo k razvoju nepoštenih poslovnih praks. Odprlo se je vprašanje, ali je treba samoregulacijo pogodbe o franšizingu kot avtonomnem proizvodu moderne poslovne prakse dopolniti in kako: celovito, deloma, zakonodajno ali z mehkim pravom. Evropski parlament je septembra 2017 skoraj soglasno sprejel Resolucijo o franšizingu v maloprodajnem sektorju in predlagal Komisiji vrsto ukrepov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄36-37

Nadomestilo distributerju ob prenehanju pogodbe

dr. Andrej Friedl, 27.9.2018

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Andrej Friedl, Pravna praksa, 36-37/2018Pri pogodbi o trgovskem zastopanju in pri distribucijski pogodbi imata stranki skupen ekonomski cilj - dolgoročno pospeševanje prodaje principalovega blaga na določenem trgu. To predpostavlja ne le agentove, ampak tudi distributerjevo tesno vpetost v principalovo prodajno organizacijo. Soodvisnost strank v trajnejšem razmerju predpostavlja pri obeh pogodbah tudi njun čim bolj uravnotežen pravni položaj. Neuravnoteženost se lahko pokaže predvsem ob prenehanju pogodbe, ko principalu ostanejo sadovi razvite trgovske mreže, agent in distributer pa se morata poslovno na novo pozicionirati. Iz tega in drugih razlogov se trgovskemu agentu kot šibkejši stranki v EU in vedno bolj tudi širše v svetu zagotavljajo posebne pravice, še zlasti nadomestilo ob prenehanju pogodbe. Položaj distributerja je le redko zakonsko urejen. Moderna teorija kljub temu uvršča distribucijsko pogodbo med nominatne in glede nadomestila ob njenem prenehanju utemeljuje analogno uporabo pravil za agencijske pogodbe.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄39-40

Konvencijski okvir in orodja Mednarodne trgovinske zbornice proti korupciji

dr. Andrej Friedl, 9.10.2015

Kaznovalno pravo

dr. Andrej Friedl, Pravna praksa, 39-40/2015Pod vplivom odmevnih podkupovalnih afer se je Mednarodna trgovinska zbornica (International Chamber of Commerce - ICC) že leta 1977 med prvimi odzvala na uničujoče posledice korupcije v mednarodnem poslovanju in izdala avtonomna pravila za njeno preprečevanje, ki jih je potem večkrat revidirala in dopolnila tudi z drugimi protikorupcijskimi orodji. Veliko je prispevala tudi k sprejetju mednarodnih protikorupcijskih konvencij in nacionalnih zakonov, ki imajo danes že impresiven obseg. Pravila ICC za boj proti korupciji in Protikorupcijsko klavzulo ICC sem že predstavil v PP, št. 24-25/2013. Tokrat bom obravnaval le glavni konvencijski okvir in nekatera druga protikorupcijska orodja ICC kot pomoč podjetjem pri samoregulaciji na tem področju. Na koncu se bom dotaknil tudi pomembnih pobud Mednarodnega arbitražnega sodišča ICC za spoprijemanje arbitraže s korupcijo. Za nas je obravnavana problematika še posebej aktualna, saj je letošnja raziskava Ernst&Young o zaznavi korupcije med menedžerji postavila Slovenijo v Evropi na drugo mesto, za Hrvaško in pred Srbijo. Po raziskavi Transparency International pa se je Slovenija tudi letos uvrstila med države, ki za preprečitev "izvoza" korupcije storijo malo ali nič.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄47

Čezatlantsko gospodarsko partnerstvo - grožnja ali priložnost?

dr. Andrej Friedl, 4.12.2014

Gospodarske družbe, splošni predpisi

dr. Andrej Friedl, Pravna praksa, 47/2014Pogajanja EU in ZDA o t. i. Čezatlantskem trgovinskem in naložbenem partnerstvu (angl. Transatlantic Trade and Investment Partnership - TTIP) povzročajo nemalo vroče krvi. Več kot 400.000 državljanov EU je podpisalo spletno peticijo "Stop TTIP" in proti podobnemu sporazumu med EU in Kanado (CETA) zaradi bojazni, da bo morala EU spremeniti svoje varovalne predpise glede gensko spremenjenih organizmov, pesticidov, generičnih zdravil, varstva osebnih podatkov idr. Po drugi strani so analize pokazale, da bi imela evropska podjetja, delavci in državljani od TTIP velike koristi. V tem prispevku se bom posebej dotaknil vprašanja vključitve arbitražnega reševanja sporov med vlagatelji in državami (angl. Investor-State Dispute Settlement - ISDS) v ta sporazum, ki mu tudi mnogi nasprotujejo, češ da bi morale države plačevati korporacijam visoke odškodnine, če ne bi spremenile predpisov, ki bi ogrožali njihov dobiček.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄9

Predlog uredbe o dostopu na trg javnih naročil EU - zgrešen eksperiment

dr. Andrej Friedl, 6.3.2014

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), PRORAČUN

dr. Andrej Friedl, Pravna praksa, 9/2014Malo pred uradnim sprejemom revidiranega Sporazuma o vladnih naročilih (Government Procurement Agreement - GPA), ki zavezuje tudi EU, je Evropska komisija marca 2012 predstavila predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o dostopu blaga in storitev tretje države do notranjega trga javnih naročil Unije ter postopkih za podporo pogajanjem o dostopu blaga in storitev Unije do trgov javnih naročil tretjih držav. Z njo bi enostransko vzpostavila svoj mehanizem izločanja ponudb podjetij, blaga in storitev iz držav, ki po njenem mnenju diskriminirajo ponudnike iz EU, in jih tako prisilila k odprtju svojih trgov javnih naročil. Stališča do te pobude so v EU zelo deljena. Mednarodna trgovinska zbornica (International Chamber of Commerce - ICC) pa vidi v njej nevarnost novih sporov in izkrivljanja konkurence na notranjem in mednarodnih trgih. Kljub temu ji je dal Evropski parlament z dopolnili 15. januarja letos zeleno luč za pogajanja s Svetom EU. Poglejmo si njene glavne konceptualne rešitve in pomisleke.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄4

Nova direktiva o javnih naročilih - kakovost namesto najnižje cene

Knez Igor, Friedl Andrej, 30.1.2014

PRORAČUN

Igor Knez, mag. Andrej Friedl, Pravna praksa, 4/2014Sprejeta je bila nova evropska Direktiva o javnih naročilih, s katero se želi doseči cilje, kot so povečanje učinkovitosti javne porabe, olajšanje sodelovanja malih in srednje velikih podjetij pri oddaji javnih naročil, zlasti čezmejnih ponudnikov, poenostavitev in večja prožnost postopkov, spodbujanje e-naročanja, strateška uporaba javnega naročanja za varstvo naravnega okolja in spoprijemanje s klimatskimi spremembami, krepitev družbene odgovornosti, spodbujanje inovacij, zaposlovanje, javno zdravje idr. V normativnih rešitvah upošteva tudi prakso Sodišča EU. Ta direktiva je del celovite reforme evropskega javnega naročanja. Razen nekaterih rešitev, za katere je predviden daljši rok, bodo morale države članice z njo uskladiti svoje predpise v dveh letih od njene uveljavitve. To bo dobra priložnost za izvedbo sistemske reforme našega javnega naročanja, ki jo po predlogih Gospodarske zbornice Slovenije nujno potrebujemo. Kratko bova opozorila le na nekatere glavne novosti, ki jih prinaša Direktiva, še zlasti na novo opredeljeno merilo ekonomsko najugodnejše ponudbe, ki ga Direktiva uvaja kot pravilo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄24-25

Odgovornost podjetij za preprečevanje korupcije

dr. Andrej Friedl, 20.6.2013

Gospodarske družbe, splošni predpisi

dr. Andrej Friedl, Pravna praksa, 24-25/2013S korupcijo se spopadajo povsod v svetu. Slovenija pa je v odmevni raziskavi družbe Ernest & Young glede na odgovore 96 odstotkov vprašanih slovenskih menedžerjev pristala na prvem mestu v Evropi po oceni, da je korupcija v naši poslovni praksi nekaj običajnega.1 To stanje je gotovo tudi odraz poslovanja v primežu sistemske korupcije.2 Hiter in učinkovit pregon gospodarskega kriminala in korupcije je visoko uvrščen v Agendi 46+ s predlogi ukrepov Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) za izhod iz gospodarske krize. Vendar pa za preprečevanje korupcije niso odgovorni le državni organi, ampak z etičnim korporativnim upravljanjem tudi podjetja sama. Ne gre tudi le za preprečevanje korupcije v razmerjih zasebnega in javnega sektorja, ampak tudi znotraj zasebnega sektorja. Domače in mednarodne pravne okvire in pobude za boj proti korupciji3 dopolnjujejo etični kodeksi odgovornih podjetij in združenj.4 Pomembno samoregulatorno orodje podjetij so tudi Pravila Mednarodne trgovinske zbornice za boj proti korupciji (ICC Rules on Combating Corruption 2011) in njena vzorčna protikorupcijska klavzula (ICC Anti-corruption Clause 2012), ki jih bom na kratko predstavil.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄15

Novela Obrtnega zakona - korak v pravo smer

dr. Andrej Friedl, 18.4.2013

Gospodarske družbe, splošni predpisi

dr. Andrej Friedl, Pravna praksa, 15/2013Novela Obrtnega zakona ObrZ-E prinaša z ustreznejšo opredelitvijo obrti in uvedbo prostovoljnega članstva v Obrtni zbornici Slovenije (OZS) dobra izhodišča za razvoj obrti kot visokokakovostne storitvene in proizvodne dejavnosti in za učinkovitejšo interesno zastopanost slovenskega obrtništva. Odpravljene so določbe, ki so povzročale utapljanje obrti v gospodarstvu in podjetništvu nasploh. Ob predstavitvi glavnih novosti bom opozoril tudi na nekatera nedorečena vprašanja v zvezi z obrtnim dovoljenjem, poklicno regulacijo in čezmejnim poslovanjem.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄7-8

Skupno evropsko prodajno pravo - mar v B2B že ne obstaja?

Djinović Marko, Friedl Andrej, 21.2.2013

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Marko Djinović, mag. Andrej Friedl, Pravna praksa, 7-8/2013Po tem, ko je Evropska komisija pred dobrim letom objavila predlog Uredbe o skupnem evropskem prodajnem pravu (CESL), je bil ta deležen precej živahnih odzivov v mednarodni poslovni skupnosti. Največ kritik je požel inovativen pristop pri urejanju osebnega področja uporabe CESL, ki poleg čezmejnih prodajnih pogodb med podjetji in potrošniki (razmerja B2C) obsega tudi čezmejne prodajne pogodbe med gospodarskimi subjekti (razmerja B2B), kadar je vsaj ena od strank malo ali srednje veliko podjetje. CESL, ki je navdahnjen z "evropsko idejo" o varstvu potrošnikov, v razmerja B2B na področju mednarodne prodaje povsem nekritično vnaša koncept potrošniškega varstva "šibkejše stranke" (malo ali srednje veliko podjetje), ki pa je z vidika mednarodne poslovne prakse nesprejemljiv. Za poslovno prakso je, ko gre za razmerja B2B, enako sporna tudi ocena Evropske komisije o stopnji poenotenja prodajnega prava na ravni EU, na kateri utemeljuje potrebo po CESL.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄4

Potrebujemo celovito reformo javnega naročanja

Friedl Andrej, Knez Igor, 31.1.2013

PRORAČUN

mag. Andrej Friedl, Igor Knez, Pravna praksa, 4/2013Sprejet je bil Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnem naročanju (ZJN-2D), ki ob prenosu Direktive št. 2009/81/ES o usklajevanju postopkov za oddajo nekaterih naročil gradenj, blaga in storitev, ki jih oddajo naročniki na področju obrambe in varnosti prinaša tudi nekaj koristnih popravkov, vendar ne ključnih izboljšav, ki jih zahteva gospodarstvo. Predlagatelj napoveduje celovitejšo reformo ob prenosu nove evropske direktive o javnem naročanju, ki naj bi začela veljati še letos. Dotaknili se bomo le nekaterih bistvenih zahtev na področju gradbeništva, s katerimi bo Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) vztrajala v nadaljnji reformi javnega naročanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄36

Zaščita plačil podizvajalcem v ZDA in Franciji

Friedl Andrej, Knez Igor, 20.9.2012

PRORAČUN

mag. Andrej Friedl, Igor Knez, Pravna praksa, 36/2012Ob ocenah iz prakse, da je slovenska posebnost neplačevanja podizvajalcev predvsem posledica gospodarskega kriminala, se velja ozreti po nekaterih državah, ki visoko poslovno moralo spodbujajo tudi z izvirnejšimi pravnimi varovalkami. Ogledali si bomo ameriški in francoski koncept zaščite plačil podizvajalcem.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄35

Predlogi podizvajalcev za odpravo slabih praks

Friedl Andrej, Knez Igor, 13.9.2012

PRORAČUN

mag. Andrej Friedl, Igor Knez, Pravna praksa, 35/2012V novoustanovljenem Interesnem združenju podizvajalcev pri GZS ugotavljajo, da kritično stanje slovenskega gradbeništva ni le posledica dejstva, da se naša država drugače kot druge na krizo ni znala odzvati s primernim investicijskim vzgonom, ampak predvsem tudi razraščanja zdaj že kar tipične slovenske slabe prakse na tem področju. Zaradi neplačevanja poštenega dela jo najbolj občutijo podizvajalci pri javnih naročilih, in to ne le na področju gradbeništva, ampak tudi v drugih panogah. Več težav bi lahko rešili z upoštevanjem veljavnih predpisov in elementarnih načel obligacijskega prava, kot so dolžna skrbnost, vestnost, poštenje in predvsem načelo, da je treba pogodbo izpolniti. Potrebne pa bi bile tudi nekatere sistemske spremembe.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄49-50

Eno leto uporabe pravil Incoterms 2010

Friedl Andrej, Djinović Marko, 22.12.2011

Gospodarske družbe, splošni predpisi

dr. Andrej Friedl, Marko Djinović, Pravna praksa, 49-50/2011Aktualna vprašanja v domači in mednarodni poslovni praksi Mineva eno leto, odkar so začela veljati prenovljena pravila Incoterms 2010. V tem času so se nova pravila Incoterms 2010 v poslovni praksi povsem uveljavila in v pogodbah učinkovito zamenjala "stara"
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄8

Klavzula FAS Incoterms 2010 kot del prodajne pogodbe

Friedl Andrej, Rižnik Peter, 3.3.2011

Obligacije

Andrej Friedl, Peter Rižnik, Pravna praksa, 8/2011Naslednja od obravnavanih klavzul prenovljenih Incoterms 2010 je klavzula Free Alongside Ship (named port of shipment) Incoterms 2010 (v nadaljevanju: klavzula FAS). To klavzulo je mogoče, v nasprotju z doslej obravnavanimi omnimodalnimi klavzulami, uporabljati le pri pomorskem prevozu ali prevozu po notranjih plovnih poteh.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄6-7

Previdno pri izbiri klavzule DDP Incoterms 2010

Andrej Friedl, 17.2.2011

Obligacije

dr. Andrej Friedl, Pravna praksa, 6-7/2011Članek iz revije Pravna praksa
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄3

Klavzula CPT Incoterms 2010 kot del prodajne pogodbe

Andrej Friedl, 27.1.2011

Obligacije

dr. Andrej Friedl, Pravna praksa, 3/2011Članek iz revije Pravna praksa
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄1

Klavzula EXW Incoterms 2010 kot del prodajne pogodbe

Friedl Andrej, Djinović Marko, 13.1.2011

Obligacije

dr. Andrej Friedl, Marko Djinović, Pravna praksa, 1/2011S 1. januarjem 2011 so začela veljati nova pravila Incoterms 2010, ki so nadomestila dozdajšnje Incoterms 2000. Klavzula Ex Works (... named place of delivery) Incoterms 2010 (v nadaljevanju: klavzula EXW) je le del mozaika, ki ga sestavlja enajst trgovinskih klavzul Incoterms 2010. Namen tega prispevka je opredeliti temeljne značilnosti klavzule EXW v luči revizije Incoterms 2010, na podlagi primerov iz prakse analizirati temeljne prodajalčeve in kupčeve obveznosti ter poudariti nekatere pomembnejše vidike, ki jih morajo stranke upoštevati, ko se odločajo za vključitev klavzule EXW Incoterms 2010 v prodajno pogodbo. Temu prispevku bo sledila serija člankov, ki bodo obravnavali preostalih deset klavzul Incoterms 2010.
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄45

Incoterms 2010

Friedl Andrej, Djinović Marko, Rižnik Peter, 18.11.2010

Obligacije

mag. Andrej Friedl, Marko Djinović, Peter Rižnik, Pravna praksa, 45/2010Dne 1. januarja 2011 bodo začeli veljati prenovljeni Incoterms 2010 - pravila Mednarodne trgovinske zbornice v Parizu (MTZ) za uporabo trgovinskih klavzul v domači in mednarodni trgovini, ki bodo nadomestila dozdajšnje Incoterms 2000. Revizija Incoterms 2010 prinaša nekatere pomembne novosti za pravnoposlovno prakso, ki jih je treba upoštevati pri pripravi pogodb za leto 2011. Zato je dobro poznavanje vsebine trgovinskih klavzul Incoterms, prednosti, ki jih prinaša vključitev posamezne klavzule v prodajno pogodbo, in smeri razvoja poslovne prakse bistvenega pomena za zagotovitev pravne varnosti v domačih in mednarodnih trgovinskih transakcijah. Namen avtorjev tega prispevka je, da ob tako pomembnem dogodku za svetovno poslovno skupnost, kot je sprejetje prenovljenih pravil Incoterms 2010, slovenski poslovni in strokovni javnosti predstavimo bistvene značilnosti revizije Incoterms 2010 in pomembnejše novosti, ki jih prinaša za pravnoposlovno prakso.
Naslovnica
Pravna praksa, 2008⁄35

Nekateri problemi pravne ureditve obrti

dr. Andrej Friedl, 11.9.2008

MALO GOSPODARSTVO IN OBRT

dr. Andrej Friedl, dr. Andrej Friedl, Pravna praksa, 35/2008Potem ko je bilo z Zakonom o gospodarskih zbornicah1 za velik del gospodarstva opuščeno obvezno članstvo, za področje obrti pa ne, so postala v praksi aktualnejša nekatera pravna vprašanja v zvezi z opredelitvijo obrti, s katerimi smo se sicer srečevali že pred zbornično reformo. Smisel posebne prav...
<<  Prejšnja | Stran: 1 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(19)

Leto objave

2019(1) 2018(1) 2015(1) 2014(3)
2013(4) 2012(2) 2011(5) 2010(1)
2008(1)

Področja

2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 10. MEDNARODNO PRAVO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEF GHIJKLMNOPQRSŠTUVWXYZŽ
< Prva črka priimka: F

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov