O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 3
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 57)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄26

Nevarnost posega parlamentarne preiskave v uresničevanje načela delitve oblasti

mag. Andrej Ferlinc, 4.7.2019

Državni zbor in državni svet

mag. Andrej Ferlinc, Pravna praksa, 26/2019V zadnjih dneh so žive razprave (v nekaterih parlamentarnih telesih so že bili sprejeti sklepi) o možnosti parlamentarne preiskave zoper sodnike in tožilce, ki so odločali v zadevah, v katerih so bile obsojene ali oproščene vidne vplivne osebe ali pa so bili postopki zoper te osebe pravnomočno ustavljeni.1 Iz dosedanjih odzivov v medijih - in celo pri samih parlamentarcih - pa ni bilo videti spoznanja, da sploh ni pomembno, kdo so osebe, ki so zahtevale parlamentarno preiskavo, kdo so bili državni tožilci ali sodniki, ki so delovali v konkretnih postopkih, in kdo je bil (po lastnih trditvah) oškodovan.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄8

Še o direktnem naklepu kot o "anomaliji našega kazenskega zakonika in sodne prakse"

mag. Andrej Ferlinc, 21.2.2019

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

mag. Andrej Ferlinc, Pravna praksa, 8/2019V prvi letošnji številki Pravne prakse je avtor dr. Miha Šepec razglasil direktni naklep kot anomalijo našega kazenskega zakonika in celo sodne prakse. To je utemeljil predvsem s podatki iz nemške kazenskopravne doktrine, ki naj bi poznala razlikovanje med direktnim naklepom prve stopnje in direktnim naklepom druge stopnje. Ker naj bi naša teorija (kot je zapisal avtor) "več kot očitno" eventualni naklep štela kot naklep druge stopnje, naj bi prišlo do hude teoretične anomalije, ki da botruje neupravičenemu privilegiranju storilcev.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄24-25

Sovražni govor z vidika splošnega pojma kaznivega dejanja

mag. Andrej Ferlinc, 21.6.2018

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

mag. Andrej Ferlinc, Pravna praksa, 24-25/2018V sredstvih javnega obveščanja - zlasti v predvolilnem času - je znova privrela na dan težnja po strožji kazenskopravni obravnavi sovražnega govora. Pričakovanja se vsake toliko časa usmerijo v državna tožilstva, ki naj bi s povečano represijo vplivala na uporabo inkriminacij, kakorkoli povezanih s sovražnim govorom. Če pustimo ob strani odgovor na vprašanje, ali se sovražni govor lahko pojavi prav zato, ker ga tožilstva po mnenju nekaterih ne preganjajo dovolj strogo, ali pa je predvsem posledica naglo se spreminjajočih družbenih razmer in pomanjkanja splošne kulture ter spoštovanja drugih (in drugačnih) ljudi nasploh, še posebej drugače mislečih, je treba najprej opozoriti na izhodišče, da Kazenski zakonik (KZ-1) izrecno ne inkriminira sovražnega govora kot posebnega kaznivega dejanja. Možnost kazenskopravnega odziva v zvezi s sovražnim govorom lahko prepoznamo v inkriminaciji javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti po 297. členu KZ-1, mučenja po 135.a členu KZ-1 s povzročanjem duševnega trpljenja in izvajanjem pritiska, grožnje po 135. členu KZ-1 in v večini kaznivih dejanj zoper čast in dobro ime.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄43

Med uničenimi in neveljavnimi dokazi zaradi pretečenega roka

mag. Andrej Ferlinc, 9.11.2017

Kazenski postopek

mag. Andrej Ferlinc, Pravna praksa, 43/2017Sodna odločba Višjega sodišča v Ljubljani, s katero je potrdilo sodno odločbo preiskovalne sodnice, s katero je preiskovalna sodnica najprej izločila iz spisovnega gradiva izsledke prikritih preiskovalnih ukrepov (PPU), je bila precejšnje presenečenje. Nato pa je sodnica, sklicujoč se na drugi odstavek 154. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP), vse te dokaze, zbrane na podlagi PPU, še dodatno uničila. Sklicevala se je na določbo, da se spisovno gradivo pod nadzorstvom preiskovalnega sodnika uniči, če državni tožilec izjavi, da ne bo začel kazenskega pregona, ali če dve leti po koncu izvajanja ukrepov, ki jih zakon taksativno našteva, ne poda takšne izjave.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄34

Kaznivo dejanje goljufije na škodo EU med evropskim in nacionalnim pravom

mag. Andrej Ferlinc, 14.9.2017

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

mag. Andrej Ferlinc, Pravna praksa, 34/2017Goljufija na škodo Evropske unije (EU) je relativno novo kaznivo dejanje, ki ga je leta 2008 vpeljal Kazenski zakonik (KZ-1) v 229. členu kot specialno obliko goljufije. Zakonodajalec pa je z opisno dispozicijo v zakonski dejanski stan oziroma bit kaznivega dejanja vključil izvršitvena ravnanja, ki precej odstopajo od tradicionalnega pojmovanja goljufije in so pravzaprav značilna za nekatera druga kazniva dejanja. To velja še zlasti za stališče, da je osrednje kaznivo ravnanje storilca pri klasični goljufiji aktivno spravljanje v zmoto z lažnivim prikazovanjem ali prikrivanjem dejanskih okoliščin. Da gre za poudarjen lex specialis, nam po eni strani kaže omejitev dosega inkriminacije na proračun EU ali "proračune, ki jih upravlja EU".
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄33

Med pravom in interesi

mag. Andrej Ferlinc, 7.9.2017

Ostalo

mag. Andrej Ferlinc, Pravna praksa, 33/2017V enem izmed najboljših del, kar jih je na področju filozofije prava nastalo v 20. stoletju, je Gustav Radbruch zapisal, da je pravna država kakor vsakdanji kruh, kakor pitna voda in kakor zrak za dihanje. Naloga demokracije je zagotavljati pravno državo. Že spoštovanje odločbe arbitražnega sodišča s sosednjo državo pokaže, kako je bil posamezni interes povzdignjen nad pravo. Zdi se, da odločbe, ki sloni na mednarodnem pravu, sploh ni. Arbitražno sodišče je razsodilo tudi o svoji sestavi zaradi očitka videza nepristranskosti, ne da bi naša stran uravnotežila očitke glede videza pristranskosti zaradi problematičnosti bivanja arbitra sosednje države kar na hrvaškem veleposlaništvu. Tako je bila vzpostavljena možnost stikov in posvetovanj o razvoju odločanja. Ne gre le za ribolov, ampak za konkurenčnost Luke Koper. Primeri, v katerih goli interes prevlada nad pravom, so v zadnjem času številni.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄19

Odločanje o ustavni pritožbi - zastaranje enkrat tako, drugič drugače

mag. Andrej Ferlinc, 18.5.2017

Kazenski postopek

mag. Andrej Ferlinc, Pravna praksa, 19/2017Prispevek je odziv na komentiranje vrhovne sodnice Barbare Zobec v prilogi PP, ki je kot predsednica senata v isti zadevi javno objavila svoje ločeno mnenje glede odločitve Vrhovnega sodišča v zadevi I Ips 2457/2010 z dne 22. decembra 2016. S to odločitvijo je Vrhovno sodišče RS namreč zavrnilo zahtevo za varstvo zakonitosti zoper sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani v zadevi II K 2457/2010 z dne 4. septembra 2015, s katerim je to sodišče ugotovilo, da je postopek zastaral, in ga je zato ustavilo. Okrajno sodišče se je glede na stališče Ustavnega sodišča oprlo na šesti odstavek 112. člena tedaj veljavnega KZ, ki je določal, da kazenski pregon zastara v vsakem primeru, če preteče dvakrat toliko časa, kolikor ga zahteva zakon za zastaranje kazenskega pregona.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄6

Protipravno omejevanje konkurence kot kaznivo dejanje

mag. Andrej Ferlinc, 16.2.2017

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

mag. Andrej Ferlinc, Pravna praksa, 6/2017Sedanji čas s številnimi negativnimi pojavi prerazporeditve družbenega proizvoda in kopičenja bogastva v rokah majhnega števila ljudi spodbuja številna vprašanja o vlogi konkurence kot ene izmed značilnosti svobodnega trga. Ali je zagotavljanje konkurence vselej zgolj pozitivna vrednota, ki je zaradi svoje pomembnosti utemeljeno prerasla v pravno vrednoto z ustreznim kazenskopravnim varstvom, ali pa je ob pospešeni globalizaciji prav konkurenčni boj omogočil izločitev številnih gospodarskih subjektov in prevlado velikih nadnacionalnih korporacij ter posledično manj konkurence? Ali ni svoboda izbire potrošnikov namesto na njihove dobrobiti zaradi konkurenčnosti cen in povečevanja dostopnosti izdelkov pogosto omejena le na njihovo preživetje, pri čemer lastnosti konkurence niti ne pridejo do svoje veljave? Kljub nekaterim pomislekom imajo zakonodajalci - tudi na ravni EU - še vedno dovolj razlogov, da obstoj konkurence na svobodnem trgu ohranjajo kot pravno vrednoto, ki je vredna kazenskopravnega varstva.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄34

Kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti z vidika predvidenih sprememb kazenske zakonodaje

mag. Andrej Ferlinc, 1.9.2016

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

mag. Andrej Ferlinc, Pravna praksa, 34/2016Razlog za pisanje tega prispevka so predvidene spremembe kazenske zakonodaje (predlog KZ-1 E), ki se nanašajo na kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti po 240. členu Kazenskega zakonika (KZ-1). V prvem odstavku 240. člena KZ-1 je namreč predvideno črtanje besedila, po katerem naj bi storilec kazenskopravno relevantno le tedaj zlorabil svoj položaj ali dano zaupanje, prekoračil pravice ali opustil dolžnosti, ki jih ima na podlagi zakona, drugega predpisa, akta pravne osebe ali pravnega posla glede razpolaganja s tujim premoženjem ali koristmi, njihovega upravljanja ali zastopanja, kadar bi posamezna izvršitvena ravnanja storil "zato, da bi sebi ali komu drugemu pridobil protipravno premoženjsko korist ali povzročil škodo". Po predvidenih spremembah bi zadoščala že sama povzročitev škode ali pridobitev premoženjske koristi, saj naj bi bilo inkriminaciji po prvem odstavku 240. člena KZ-1 zgolj dodano besedilo "in s tem sebi ali komu drugemu pridobi protipravno premoženjsko korist ali povzroči premoženjsko škodo".
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄23

Kaznivo dejanje pranja denarja z vidika učinkovite prakse

mag. Andrej Ferlinc, 9.6.2016

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

mag. Andrej Ferlinc, Pravna praksa, 23/2016Kaznivo dejanje pranja denarja ni klasično kaznivo dejanje, ampak rezultat spremenjenih družbenih in ekonomskih razmer v zadnjih nekaj desetletjih. V tem času je prišlo do velikega tehnološkega napredka, hkrati pa tudi do rasti ilegalne ekonomije, ki je pranje denarja vselej skušala prikriti s pojmi normalnega poslovnega tveganja pridobitve dobička, pa čeprav na primer zgolj z navideznimi finančnimi posli brez kakršnegakoli gospodarskega učinka v realni ekonomiji. To je v številnih državah dalo moč kriminalnim združbam v povezavi s politiko in možnostjo podkupovanja oblastnih, policijskih in drugih vplivnih struktur, da so pridobivali posle in bili uspešnejši zgolj tisti, ki so si svojo konkurenčnost zagotovili s koruptivnimi posli na podlagi uporabe ali plasmaja umazanega denarja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄7-8

Med umorom in ubojem po KZ-1

mag. Andrej Ferlinc, 18.2.2016

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

mag. Andrej Ferlinc, Pravna praksa, 7-8/2016Današnji čas je tak, da se lahko vprašamo, ali je življenje resnično najpomembnejša vrednota, ki jo varuje kazenski zakonik. Včasih je bilo manjše število razprav in strokovnih člankov o kaznivem dejanju umora bolj posledica prepričanja, da gre za kaznivo dejanje, ki ob poznavanju storilca in žrtve ne prinaša kakšnih posebnih pravnih problemov. Truplo, orodje-orožje, motiv za storitev kaznivega dejanja in po možnosti še priznanje - to je bilo dovolj za obtožbo in tudi obsodbo. V središču pozornosti so še vedno kazniva dejanja s področja gospodarskega kriminala, ki odražajo današnji trenutek. Toda sporočilnost današnjega trenutka je prav v tem, da hlastanje za materialnimi dobrinami in pohlep povzročata spremembe na lestvici pravnih vrednot, in včasih se zdi, kakor da je človeško življenje le še formalno na prvem mestu. Posamičen človek in njegovo življenje v vojnah in migracijskih tokovih ostajata vredna manj kot kmet na šahovnici globalnih in parcialnih (predvsem premoženjskih) interesov. V takem položaju kazensko pravo ne more vplivati na ponovno prevrednotenje vrednot. Lahko pa prispeva k spoznanju, da je vsako posamično življenje enkratno, neponovljivo in zato kot vrednota nujno varovano tudi s kazenskim pravom. Priložnost za razpravo daje prav s Kazenskim zakonikom (KZ-1) vpeljano razločevanje med umorom in ubojem in pri tem vključitev nekaterih primerjalnopravnih vidikov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄22

Prosta presoja dokazov in prepoved dokaznih pravil pri korupcijskih deliktih

mag. Andrej Ferlinc, 4.6.2015

Kazenski postopek

mag. Andrej Ferlinc, Pravna praksa, 22/2015Večina korupcijskih dejanj je prikritih, saj jih prežema stroga konspirativnost. To ne more povzročiti, da bi za dokazovanje korupcijskih kaznivih dejanj veljali nižji ali drugačni standardi kot za druga kazniva dejanja. Kljub temu pa je potreben premislek, katere dokaze in dejstva morajo pravosodni organi ugotoviti, da izpolnijo zahtevo o obstoju posameznih zakonskih znakov. Jedra zakonskega dejanskega stanu so pri kaznivem dejanju jemanja podkupnine po 261. členu Kazenskega zakonika (KZ-1) in pri dajanju podkupnine po 262. členu KZ-1 bodisi sprejem nedovoljene nagrade, darila ali katere druge koristi bodisi sprejem obljube ali ponudbe take koristi. Če pa gre za dajanje podkupnine po 262. členu KZ-1 ali nedovoljeno dajanje daril po 242. členu KZ-1, so izvršitvena dejanja ponujanje ali dajanje darila ali katere druge koristi. Tudi pri teh kaznivih dejanjih KZ-1 enakopravno s temi oblikami obravnava tudi obljubo darila, nagrade ali katere druge koristi. Enaka izvršitvena dejanja tvorijo jedro zakonskega dejanskega stanu tudi pri kaznivih dejanjih sprejemanja ali dajanja koristi ali daril za nezakonito posredovanje po 263. in 264. členu KZ-1.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄44

Z ideologijo proti pravosodju in pravu

mag. Andrej Ferlinc, 13.11.2014

Pravoznanstvo

mag. Andrej Ferlinc, Pravna praksa, 44/2014Ideologije ni mogoče enačiti z različnimi svetovnonazorskimi opredelitvami, do katerih imajo ustavno pravico tudi vsi zaposleni v pravosodnih organih, saj velja, da živimo v demokratični družbi, vključeni v sistem vrednot članic EU. V nadaljevanju bo pojem ideologije opredeljen negativno, kot vrsta popačenih oziroma napačnih skupinskih prepričanj, v katerih se skuša vrednotenje skupine prikazati kot odnos do vrednot celotne družbe. Namesto spoznavanja in podrejanja univerzalnim človeškim vrednotam se od posameznika pogosto pričakuje podreditev figuri vodje, tako da preneha biti oseba z lastno intelektualno avtonomnostjo. Pričakuje se zgolj obnašanje, ki ustreza položaju v hierarhični organizaciji, ta pa ne glede na veljavno pravo sama izoblikuje svoje pojmovanje časti, poštenja in reda, posamezniku pa daje zadosten občutek varnosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄18

Berluskonizacija Zakona o kazenskem postopku?

mag. Andrej Ferlinc, 8.5.2014

Kazenski postopek

mag. Andrej Ferlinc, Pravna praksa, 18/2014Predlog novele Zakona o kazenskem postopku (ZKP) ZKP-M prinaša več novosti, o katerih se je v strokovni in drugi širši javnosti sprožila živahna razprava, vendar pa poleg nekaterih pozitivnih sprememb, ki so bile vsaj deloma usklajene, največ pozornosti tožilcev vzbujajo prekluzivni roki za vložitev neposredne obtožnice in obtožnice po preiskavi, omejujoča določila predlaganih sprememb glede uresničevanja načela javnosti in pravice do obveščenosti, ki veljajo le za tožilca, ne pa tudi za udeležence postopka na nasprotni strani, ter dolžnost "posebno hitrega postopanja", če "teče postopek zoper funkcionarja" (8. člen predloga novele ZKP-M).
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄5

Prešeren med "biti" in "imeti"

mag. Andrej Ferlinc, 6.2.2014

Ostalo

mag. Andrej Ferlinc, Pravna praksa, 5/2014Prešernov praznik nas vsakokrat vnovič spomni, da je v slovenskem jeziku bilo že v njegovem času mogoče enakovredno pisati v pesniških oblikah, ki so se razvile v deželah z dolgo kulturno tradicijo. Zavrnil je težnje, da bi mogel le kmečki govor biti že sam po sebi jezik slovenskih literarnih del, č
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄2

Motivacijski spekter kaznivih dejanj pri soočanju s tujo spolnostjo prek interneta

mag. Andrej Ferlinc, 16.1.2014

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

mag. Andrej Ferlinc, Pravna praksa, 2/2014Poplava internetnih vsebin, ki so deloma ali v celoti pornografske, v ničemer ne odstopa od splošne razširjenosti pornografije v drugih medijih, kot so televizija, revije in knjige. Specifična razlika pa je vendarle v tem, da internet omogoča globalno povezovanje in dostopnost teh vsebin brez posebnega truda. Tako kot imamo na področju "pravih" spolnih kaznivih dejanj posilstvo (170. člen Kazenskega zakonika - KZ-1) kot osrednje kaznivo dejanje, ki ga zakonodajalec glede na zagrozitev kazni približno izenačuje z drugim spolnim nasiljem (171. člen KZ-1), ki ne pomeni spolnega občevanja, ter na konec lestvice uvršča dejanja kršitve spolne nedotakljivosti oseb, ki še niso stare petnajst let, brez nujnosti fizičnega stika in pri katerih gre v večini primerov za neprostovoljna ravnanja, tako je za pornografijo značilno, da so spolni odnosi največkrat prikazani kot prostovoljni, kot prostovoljna pa so prikazana tudi ravnanja udeležencev pri drugih spolnih vsebinah. Dr. Korošec v tej zvezi razpravlja o kaznivih dejanjih, ki izražajo prepoved soočanja s tujo spolnostjo. To pa spodbuja k razmišljanju o kriminalnih motivih, ki so lahko značilni za taka kazniva ravnanja, zato da je mogoče lažje potegniti mejo med kaznivimi in nekaznivimi ravnanji, ki so povezana z uporabo interneta.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄21

Pojem skrajne sile v pravu

dr. Andrej Ferlinc, 30.5.2013

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Andrej Ferlinc, Pravna praksa, 21/2013Institut skrajne sile je v pravni teoriji predmet številnih razprav in pri študiju kazenskega prava sodi med abecedo proučevanja temeljnih institutov. Toliko bolj je zato opaziti razkorak med praktično uporabnostjo tega instituta in teorijo, saj se večina sodnikov in tožilcev kljub dolgoletni praksi še nikoli ni srečala s primeri, v katerih bi lahko preverili njegovo uporabnost. V kriznih razmerah pa bi lahko institut skrajne sile vendarle pridobil na svoji aktualnosti, če bi ga smeli uporabiti tudi na področju gospodarskega poslovanja. Seveda pa bi potem morali na drugačen način upoštevati nekaj temeljnih elementov, ki jih teorija šteje kot bistvene za ta pravni institut. Nekaj primerjalnopravnih izhodišč je že znanih: tukaj je morda treba opozoriti na avstrijskega avtorja Dithelma Kienapfla, ki je že pred časom opozoril, da kot problem obstaja tudi t. i. gospodarska skrajna sila (nem. wirtschaftlicher Notstand). V normalnih gospodarskih razmerah naj ne bi imela posebnih učinkov, češ da vsak, ki se loti gospodarske dejavnosti, mora prevzeti tudi tveganja takega poslovanja in ravnati v skladu z dolžnostmi, ki jih določajo predpisi. Toda položaj v razmerah gospodarske krize je lahko povsem drugačen.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄5

Ali ni neodvisnost sodišč sama sebi namen, če je eno stopnjo pred tem selekcija zadev podvržena odvisnosti?

mag. Andrej Ferlinc, 9.2.2012

Sodišča

mag. Andrej Ferlinc, Pravna praksa, 5/2012>Pred vstopom v EU je pri zapiranju stebra glede pravosodja moralo Vrhovno državno tožilstvo Republike Slovenije celo samo neštetokrat dokazovati, da je položaj državnih tožilcev tak, da omogoča samostojno in neodvisno presojo zbranih dokazov in v tej zvezi samostojne odločitve. Pri tem sta v pogovorih bila za pozitivno oceno odločilna tako trajni mandat kot tudi pravni, predvsem pa dejanski položaj tožilcev pri postopanju v konkretnih zadevah. Pred sprejetjem v EU je bila ocena o sprejemljivosti pravne ureditve in položaja državnih tožilcev v Republiki Sloveniji precej ugodna, včasih celo pohvalna. Naj si dovolim nekoliko neskromno pripomniti, da sem sam sodeloval v nekaj pogovorih s predstavniki EU, ki so bili včasih prave majhne bitke, na srečo pa so se končale uspešno - z vstopom Slovenije v EU in nazadnje tudi v Organizacijo za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD). Skoraj ni mogoče, da želijo nekateri kot hišo iz kart zrušiti vse tisto, kar je bilo mukoma pridobljeno skozi vrsto let (ne glede na politično barvo, ki jo neutemeljeno pripisujejo posameznim tožilcem). Prav take namere pa je zaznati v zadnjih zakonodajnih težnjah, da bi državna tožilstva podredili pristojnosti Ministrstva za notranje zadeve RS. Že Zakon o državnem tožilstvu (ZDT-1) je bil
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄46

Kritična obravnava nove pravne ureditve krivde v slovenski kazenski zakonodaji

mag. Andrej Ferlinc, 1.12.2011

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

mag. Andrej Ferlinc, Pravna praksa, 46/2011 Krivda ni le eden od osrednjih pojmov kazenskega prava in temeljni element v strukturi splošnega pojma kaznivega dejanja. Kot rezultat tisočletnega razvoja, ki je privedel k uveljavitvi načela subjektivne odgovornosti in s tem odgovornosti za krivdo, je enako
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄15-16

Neplačevanje prispevkov in kazensko pravo

Andrej Ferlinc, 21.4.2011

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

mag. Andrej Ferlinc, Pravna praksa, 15-16/2011Gospodarska kriza je dodobra razgalila vse anomalije, ki trajajo že nekaj časa in povzročajo, da v veliko gospodarskih družbah niso plačevali prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Šele posamezni stečajni postopki so pogosto razkrili, da gospodarske družbe za svoje delavce niso plačevale obveznih socialnih prispevkov in drugih dajatev. Neplačevanje plač in prispevkov pa še vedno ogroža socialno in zdravstveno varnost veliko zaposlenih delavcev. Kot je bilo pogosto v preteklosti, so tudi v tem težavnem položaju pričakovanja javnosti večinoma usmerjena k represivnim organom, in ne k aktivnemu vzpostavljanju gospodarskih in družbenih razmer, s katerimi bi na ravni države izboljšali zatečene razmere. To pa ne pomeni, da ni treba uporabiti vseh sredstev, kadar zlorabe delodajalcev na področju delovne in zdravstvene varnosti ne pomenijo tudi kaznivih dejanj.
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄48

Institut zastaranja v novem sojenju zaradi uporabe izrednega pravnega sredstva - tožilski vidik

Andrej Ferlinc, 9.12.2010

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

mag. Andrej Ferlinc, Pravna praksa, 48/2010Članek iz revije Pravna praksa
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄26

Še o uporabi kazenskega prava zoper neprištevne storilce kaznivega dejanja

mag. Andrej Ferlinc, 1.7.2010

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

mag. Andrej Ferlinc, Pravna praksa, 26/2010Članek iz revije Pravna praksa.
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄24-25

Nekaj problemov kaznivih dejanj hudodelskega združevanja in dogovora za kaznivo dejanje

mag. Andrej Ferlinc, 17.6.2010

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

mag. Andrej Ferlinc, Pravna praksa, 24-25/2010V prilogi revije Pravna praksa št. 16-17 z dne 22. aprila 2010 je dr. Matjaž Ambrož temeljito obdelal institut posrednega storilstva in pri tem opozoril, da pri uporabi tega instituta v skladu z 20. členom Kazenskega zakonika (KZ-1)1 težav ne povzročajo le tiste oblike posrednega storilstva, pri kat...
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄22

Pomlad ali zima državnih tožilcev

mag. Andrej Ferlinc, 3.6.2010

Državno tožilstvo in državno pravobranilstvo

mag. Andrej Ferlinc, Pravna praksa, 22/2010K objavi tega prispevka me je spodbudil prispevek kolegice mag. Evelin Pristavec Tratar Druga tožilska pomlad,1 ki se dotika tez za pripravo novega Zakona o državnem tožilstvu (Teze za ZDT-1),2 ki jih je Ministrstvo za pravosodje dalo v strokovno razpravo. Avtoričin prispevek ima pomenljiv naslov in...
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄2

Davčni vrtiljak na razširjenem trgu EU

mag. Andrej Ferlinc, 22.1.2009

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

mag. Andrej Ferlinc, mag. Andrej Ferlinc, Pravna praksa, 2/2009Državni tožilci lahko upajo na uspeh v boju proti finančnim goljufijam, kot je npr. davčni vrtiljak, šele, ko zberejo podatke o celotni verigi dobav, znotraj katere delujejo tudi missing trader družbe. Za tak dosežek je potrebno mednarodno sodelovanje davčnih administracij posameznih držav, državnih...
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(57)

Leto objave

2019(2) 2018(1) 2017(5) 2016(3)
2015(1) 2014(4) 2013(1) 2012(1)
2011(2) 2010(4) 2009(1) 2008(5)
2007(1) 2006(2) 2005(1) 2004(1)
2003(3) 2002(1) 2001(1) 2000(3)
1999(2) 1998(3) 1997(2) 1996(2)
1995(3) 1994(1) 1993(1)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEF GHIJKLMNOPQRSŠTUVWXYZŽ
< Prva črka priimka: F

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov