O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 2 / 1412
Dokumenti od 26 do 50 (od skupaj 35288)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄26-27

Obdavčitev obresti iz diskontiranih dolžniških vrednostnih papirjev po ZDoh-2

Avtor ni naveden, 9.7.2020

Davki občanov in dohodnina

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 26-27/2020Pojasnilo FURS, junij 2020 Uvod V nadaljevanju je pojasnjen način obdavčitve obresti, ki jih fizična oseba doseže iz diskontiranih dolžniških vrednostnih papirjev (npr. zakladne menice, brezkuponski dolžniški vrednostni papirji ...), po določbah Zakona o dohodnini (ZDoh-
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄26-27

Obresti, dividende in dobiček iz kapitala

Avtor ni naveden, 9.7.2020

Davki občanov in dohodnina

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 26-27/2020Pojasnilo FURS, junij 2020 Celoten dokument - Obresti, dividende in dobiček iz kapitala je objavljen na spletni strani Finančne uprave RS. Objavljamo le spremembe v pojasnilih in dopolnitve v zadnjem poglavju - Vprašanja in odgovori. Dobiček
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄26-27

Nazaj v stare čase

Hinko Jenull, 9.7.2020

Kazenski postopek

Hinko Jenull, Pravna praksa, 26-27/2020Ob koncu lanskega leta se je državno tožilstvo vključilo v pripravo sprememb in dopolnitev Zakona o kazenskem postopku (ZKP-O), ki so potrebne za delovanje Evropskega javnega tožilstva. V sklepu o ustanovitvi delovne skupine za pripravo zakona je bilo navedeno, na sestankih pa večkrat izrecno poudarjeno, da bodo morebitni drugi predlogi vključeni v zakon le, če bo dosežena visoka stopnja soglasja strokovne javnosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄26-27

Svetovni protidopinški kodeks 2021 v luči konkurenčnega prava EU

Tone Tomažič, 9.7.2020

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Tone Tomažič, Pravna praksa, 26-27/2020Četrta verzija Svetovnega protidopinškega kodeksa (Kodeks 2021), ki ga je sprejela Svetovna protidopinška organizacija (WADA) in bo začel veljati 1. januarja 2021, predstavlja že drugo zamujeno priložnost za uskladitev s pravom EU. Namen Kodeksa 2021 je poenotenje svetovnih protidopinških pravil, vendar mu zaradi ohranjenega določila o štiriletni prepovedi tekmovanja za prvi dopinški prekršek grozi odrek veljavnosti na ozemlju držav članic Evropske unije. Z vidika konkurenčnega prava EU namreč ostaja sporen zaradi neizpolnjevanja testa Meca-Medina, ki ga je določilo Sodišče EU v primeru C-519/04 P David Meca-Medina in Igor Majcen proti Komisiji Evropskih skupnosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄26-27

Besedne dvojnice

dr. Nataša Hribar, 9.7.2020

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 26-27/2020Prvi poletni kotiček začenjam z besedilnimi zgledi. V njih so določena poimenovanja zapisana z dvema izrazom. Premislite, kateri izraz v skupini se vam zdi v danem kontekstu primernejši, svojo odločitev pa poskusite tudi utemeljiti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄26-27

Drugo svetovalno mnenje ESČP: nadaljevanje samoomejevanja

Špela Lovšin, 9.7.2020

Varstvo človekovih pravic

Špela Lovšin, Pravna praksa, 26-27/2020Po več kot enem letu je veliki senat Evropskega sodišča za človekove pravice (v nadaljevanju: ESČP) izdal drugo svetovalno mnenje na podlagi 16. Protokola k Evropski konvenciji za človekove pravice (v nadaljevanju: EKČP), v katerem se je ukvarjalo z vprašanjem skladnosti blanketnih kazenskopravnih norm s 7. členom EKČP.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄26-27

Horizontalno sodelovanje: pravo medsebojno sodelovanje med javnimi naročniki

Žiga Rejc, 9.7.2020

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), PRORAČUN

Žiga Rejc, Pravna praksa, 26-27/2020T. i. horizontalno sodelovanje v pravu javnega naročanja označuje situacijo, v kateri je med javnimi naročniki (izjemoma) dopustna sklenitev neposredne pogodbe, tj. brez izvedbe postopkov javnega naročanja. Pogoji, ki opredeljujejo tako situacijo, so v Direktivi 2014/24 EU natančno opredeljeni v četrtem odstavku 12. člena. Enega izmed teh pogojev je kot ključnega Sodišče EU v svoji zadnji sodbi še dodatno podčrtalo: t. i. pogoj lojalnega sodelovanja med javnimi naročniki, ki zahteva, da mora pogodba, neposredno sklenjena med javnimi naročniki v okviru njihovega horizontalnega sodelovanja, med njimi "vzpostavljati sodelovanje [...] z namenom, da se zagotovi, da se javne storitve, ki jih morajo opraviti, izvajajo ob uresničevanju ciljev, ki so jim skupni".
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄26-27

Nasilje, ki nima spola?

M. Plesničar Mojca, Filipčič Katja, 9.7.2020

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Mojca M. Plesničar, dr. Katja Filipčič, Pravna praksa, 26-27/2020V kolumni Drugi zorni kot 11. junija 2020 dr. Varanelli načenja vprašanje partnerskega nasilja in kljub uvodni ugotovitvi, da nima spola, v nadaljevanju opisuje, kakšne so specifike nasilja, ki ga izvršujejo storilke, v primerjavi z nasiljem, ki ga izvajajo storilci. Pri tem "moško" nasilje slikovito opiše kot nevihto in ga poveže izključno s fizičnim nasiljem, "žensko" pa kot nevarno kačo in ga opiše kot psihično nasilje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄26-27

Dostop do informacij javnega značaja - vpogled v sodni spis - (pred)kazenski postopek

Avtor ni naveden, 9.7.2020

JAVNO OBVEŠČANJE, Kazenski postopek

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 26-27/2020Pri dostopu do informacij imajo posebna določila področne (procesne) zakonodaje glede možnosti oseb za vpogled v spise sodišč in drugih pristojnih organov značaj specialne ureditve (lex specialis) glede na določbe ZDIJZ. To se nanaša tudi na kazenski pregon in informacije, ki se nahajajo v tožilskih oziroma sodnih spisih v (pred)kazenskih zadevah. ZDIJZ se lahko kot splošnejši predpis uporablja le v tistih primerih in v zvezi z dostopom do tistih informacij, do katerih dostop ni urejen z navedenimi specialnimi zakoni. V konkretnem sporu se zato ZDIJZ lahko uporabi le glede dostopa do tistih podatkov, ki so bili pridobljeni ali sestavljeni zaradi kazenskega pregona ali v zvezi z njim, ki se ne nahajajo v sodnih ali državnotožilskih spisih.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄26-27

Od 15. junija do 5. julija

Patricij Maček, 9.7.2020

Ostalo

Patricij Maček, Pravna praksa, 26-27/2020 Ponedeljek, 15. 6. Evropska mreža sodnih svetov. Mediji so poročali, da je bil predsednik Sodnega sveta dr. Erik Kerševan na Generalni skupščini Evropske mreže sodnih svetov (ENCJ) 10. junija 2020 izvoljen za člana Izvršnega odbora ENCJ za mandatno obdobje 2020-2022. Po
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄26-27

Z orumenelih listov ...

Avtor ni naveden, 9.7.2020

Kultura in umetnost

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 26-27/2020PP, št. 5/96, 7. marec 1996, str. 1
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄26-27

Korona, tretji del: aktivacija

dr. Alenka Žnidaršič Kranjc, 9.7.2020

Varstvo pred nalezljivimi boleznimi

dr. Alenka Žnidaršič-Kranjc, Pravna praksa, 26-27/2020Takoj po koronakrizi sem iskala pomoč na domu. Poslali so mi socialno delavko, ki je dolgo delala kot turistična vodnica, nato je ustanovila svojo turistično agencijo in potem je, ker že tri mesece nima prihodkov, iskala (in dobila) delo pri pomoči v gospodinjstvu (z izstavljenim računom, seveda). Nič ni tožila, da je prekvalificirana ali da od države ni dobila koronadenarja, ker ni plačala davkov (ker jih redno plačuje). In ko se ji je ponudila priložnost, da nekaj zasluži kot vodič, me je prosila, ali lahko k meni pride v petek namesto v četrtek. Aktivnost in fleksibilnost.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄26-27

Nesposobnost kot razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi

Klemen Šuligoj, 9.7.2020

Delovna razmerja

Klemen Šuligoj, Pravna praksa, 26-27/2020Odpoved pogodbe o zaposlitvi je eden izmed načinov prenehanja pogodbe o zaposlitvi. Ločimo odpoved z odpovednim rokom (redna odpoved) ter odpoved brez odpovednega roka (izredna odpoved). Delavec lahko redno odpove pogodbo o zaposlitvi brez obrazložitve, delodajalec pa le, če obstaja utemeljen razlog za redno odpoved. Eden zakonsko predvidenih razlogov za redno odpoved s strani delodajalca je razlog nesposobnosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄26-27

Varstvo sindikalnega zaupnika pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi

Avtor ni naveden, 9.7.2020

Delovna razmerja

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 26-27/2020Če sindikat pri delodajalcu imenuje ali izvoli le enega sidnikalnega zaupnika, njegovo varstvo po 112. členu ZDR-1 ne more biti odvisno od tega, ali je med delodajalcem in sindikatom prišlo do dogovora o kriterijih za določitev števila sindikalnih zaupnikov iz prvega odstavka 207. člena ZDR-1. Namen dogovora o kriterijih je izbira med več sindikalnimi zaupniki glede posebnega pravnega varstva pred odpovedjo, v primeru le enega sindikalnega zaupnika pa je ta izbira že pojmovno izključena.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄26-27

Odgovornost prevzemnika za dolgove pri prevzemu preko obvodnega podjetja (by-pass)

Grešak Boštjan, Grešak Klemen, 9.7.2020

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Obligacije

Boštjan Grešak, Klemen Grešak, Pravna praksa, 26-27/2020Obligacijski zakonik v 433. členu določa odgovornost prevzemnika premoženjske celote za dolgove, ki se nanašajo na to celoto. Takšna odgovornost je solidarna. Prevzemnik odgovarja poleg dotedanjega imetnika, pod določenimi pogoji pa omejena. Določilo je namenjeno varstvu upnikov. Sodna praksa odgovarja na ključna vprašanja, ki so se v preteklosti zastavljala v zvezi z uporabo tega določila.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄26-27

Sedem komentarjev

Avtor ni naveden, 9.7.2020

Kultura in umetnost

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 26-27/2020Sedem komentarjev Vir: uredniški izbor javno dostopnih (nezaklenjenih) avtorskih kolumen in komentarjev s slovenskih spletnih strani
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄26-27

Vsebina PP št.26-27/2020

Avtor ni naveden, 9.7.2020

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 26-27/20203 UVODNIK Breda Kutin Varstvo potrošnikov mora v Sloveniji dobiti mesto pri oblikovanju razvojnih politik 6-8 KAZENSKO PROCESNO PRAVO Janko Marinko Drugostopenjska sodišča prepogosto vračajo zadeve nazaj na prvo stopnjo!?
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄26-27

Parlamentarna preiskava o pravosodju? Seveda.

Blaž Mrva, 9.7.2020

Državni zbor in državni svet

Blaž Mrva, Pravna praksa, 26-27/2020Državni zbor je lani sprejel sklep o parlamentarni preiskavi v zvezi z določenimi kazenskimi postopki. Ustavno sodišče je konkretno preiskavo začasno zadržalo skupaj z zadržanjem izvajanja Zakona o parlamentarni preiskavi, ker naj bi obstajala nevarnost, da bi Državni zbor s tem posegal v neodvisnost tožilstva. Glede na to, da Državni zbor nima pristojnosti, da nadomesti odločitve pravosodnih organov in da ima na drugi strani na področju pravosodja pomembne funkcije, ni videti razloga, da parlamentarne preiskave ne bi opravil. Takšna je tudi praksa v drugih državah.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄26-27

Pravni napovednik

Patricij Maček, 9.7.2020

Ostalo

Patricij Maček, Pravna praksa, 26-27/2020Napovednik
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄24-25

Stvarna pristojnost Evropskega javnega tožilstva

mag. Tanja Frank Eler, 18.6.2020

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

mag. Tanja Frank-Eler, Pravna praksa, 24-25/2020Razmejitev med kaznivimi dejanji, za katera bo pristojno na novoustanovljeno Evropsko javno tožilstvo (v nadaljevanju: EJT), in tistimi, za katera bodo pristojnost ohranili nacionalni organi, je bila eno od ključnih vprašanj pri sprejemanju Uredbe o ustanovitvi EJT (v nadaljevanju: Uredba). Pokazalo se je, da so se države le stežka pripravljene odpovedati delu svoje suverenosti na področju kazenskega prava v korist novega urada. Ko je postalo jasno, da je soglasje držav članic za sprejem Uredbe nedosegljivo, je kot edini način izvedbe projekta preostal mehanizem okrepljenega sodelovanja, ki je zainteresiranim državam omogočil dogovor o ustanovitvi EJT.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄24-25

Uroš Jurišič ni športnik

Uroš Cerar Žugelj, 18.6.2020

Šport in organizacije

Uroš Cerar-Žugelj, Pravna praksa, 24-25/2020Mešane borilne veščine (ang. mixed martial arts, v nadaljevanju: MMA) v zadnjem času postajajo vse bolj globalno priljubljene. Zaradi intenzitete in pogostosti obraznih in telesnih poškodb, ki jih borci (tekmovalci) pogosto zadajo drug drugemu, se marsikomu lahko zdijo primitivne, preveč agresivne ali celo krute, nehumane. Dejstvo pa je, da so fizični kontakti in poškodbe neločljiv del športa, pri čemer v številnih športnih panogah testiranje meja človeške zmogljivosti privede do resnih posledic za športnikovo zdravje in življenje. A ne glede na število nesreč skakalcev v vodo, dirkačev, plezalcev ipd. so njihove športne discipline obravnavane kot "adrenalinske", ne pa kot "nehumane", kot to velja za MMA. Od tu naprej bi obravnavanje "nehumanega" v športu prepustil komu drugemu, saj to ni namen tega članka.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄24-25

Odstop terjatve med pravdo

Dejan Kramar, 18.6.2020

Civilni sodni postopki

Dejan Kramar, Pravna praksa, 24-25/2020V poslovni praksi pogosto prihaja do odstopa terjatve s pogodbo oziroma cesijo. Če v zvezi z odstopljeno terjatvijo poteka pravdni postopek, ima prevzemnik nedvomno interes za izid pravde. Odtujitev terjatve, o kateri teče pravda, ne povzroči spremembe strank, a je ne glede na to treba spremeniti tožbeni zahtevek tako, da se zahteva izpolnitev v korist pridobitelja. Zakon o pravdnem postopku (ZPP) določa, če pride do odstopa terjatve, o kateri teče pravda, to sicer ni ovira, da se pravda med istima strankama ne bi dokončala. Prevzemnik lahko vstopi v pravdo kot novi tožnik le, če se s tem strinjata obe stranki. Ne glede na navedeno pa ima prevzemnik v primeru izostanka soglasja (tožene) stranke možnost sodelovanja v pravdi kot sosporniški intervenient.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄24-25

Državna pomoč za ublažitev posledic covida-19: primerjava evropskih in slovenskih ukrepov

Ana Stanič, 18.6.2020

Varstvo pred nalezljivimi boleznimi, PRORAČUN

Ana Stanič, Pravna praksa, 24-25/2020Osem dni po tem, ko je Svetovna zdravstvena organizacija 11. marca letos razglasila covid-2019 kot pandemijo, je Evropska komisija izdala Začasni okvir za ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu covida-19 (v nadaljevanju: ZO). V njem je razglasila izbruh covida-19 za izredne razmere na področju javnega zdravja za državljane in družbe. Sklicujoč se na 107(3)(b) člen Pogodbe o delovanju EU (PDEU), je Komisija izrazila mnenje, da se državna pomoč, ki je namenjena podjetjem za odpravo pomanjkanja likvidnosti, in kot zagotovilo, da motnje, ki jih je povzročil izbruh covida-19, ne ogrožajo sposobnosti njihovega preživetja, lahko razglasi do 31. decembra 2020 za združljivo z notranjim trgom.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄24-25

Postopkovni predlog v praksi Državnega zbora

Martin Hrup, 18.6.2020

Državni zbor in državni svet

Martin Hrup, Pravna praksa, 24-25/2020V zadnjih dveh mesecih smo v Državnem zboru priča številnim postopkovnim zapletom, ki se v večini primerov izkažejo za eklatantno zlorabo pravice do postavitve postopkovnega vprašanja oz. predloga, ki jo poslancem podeljuje 69. člen Poslovnika Državnega zbora. Pri tem večinoma umanjka odločen in enoten odziv predsedujočih, ki morajo skrbeti za pravilno uporabo Poslovnika in preprečevati njegove zlorabe. Članek predstavlja postopkovni predlog v slovenski ureditvi, primere zlorab in predloge sprememb v praksi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄24-25

Dobrota je sirota

dr. Ciril Ribičič, 18.6.2020

Človekove pravice, Tujci

dr. Ciril Ribičič, Pravna praksa, 24-25/2020Nedavna odločba nemškega zveznega ustavnega sodišča, ki poskuša omejiti delovanje obveščevalnih služb pri posegih v zasebnost tujcev v tujini, mi je obudila spomin na razprave o tovrstnih kršitvah človekovih pravic v zadnjih 15 letih. Ko so po Ljubljani krožili izpiski zasebnih elektronskih sporočil, ki sem si jih izmenjeval s sodnikom mednarodnega sodišča, sem se vprašal, kako je to mogoče. Delni odgovor sem dobil leta 2007, ko je Franc Testen kot predsednik Vrhovnega sodišča naslovil na Ustavno sodišče zahtevo za presojo ureditve, na podlagi katere lahko Sova brez sodne odredbe zunaj države posega v zasebnost tujcev. Ustavno sodišče je sicer zahtevo (U-I-216/07) zavrglo, vendar na meritoren način: povedalo je, da se morajo obveščevalci pri tovrstnih posegih omejiti na zbiranje informacij o neki zadevi, predmetu, ne smejo pa prisluškovati konkretni telefonski številki ali pregledovati elektronskih sporočil posameznega naslovnika. Sledila je zahteva informacijske pooblaščenke Nataše Pirc Musar (U-I-45/08), ki je obiskala sedež Sove in ugotovila, da še naprej krši Ustavo in brez odredbe sodišča prisluškuje v tujini. To dobro ve tudi kritična javnost, saj je razvpita afera razkrila, da Sova spremlja pogovore med tujci in prebivalci Slovenije, in to tistimi, ki opravljajo pomembne politične funkcije. Šlo je za prepir in sodni spor dveh od njih o tem, ali sta se vrhunska državna funkcionarja Hrvaške in Slovenije dogovarjala o spodbujanju protestov hrvaških ribičev v Piranskem zalivu. Ustavno sodišče je tudi tokrat uporabilo meritorno zavrženje in povedalo, da takšno ravnanje ni ustavno. S kolegico dr. Mirjam Škrk sva v ločenem mnenju poudarila, da so nadzorovani tujci večinoma evropski državljani iz držav, s katerimi Slovenija sodeluje v Evropski uniji, Svetu Evrope, Organizaciji za varnost in sodelovanje, OZN itd.
<<   Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 1412 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(35288)

Leto objave

2020(769) 2019(1443) 2018(1381) 2017(1393)
2016(1489) 2015(1521) 2014(1609) 2013(1714)
2012(1792) 2011(1881) 2010(1951) 2009(1971)
2008(1805) 2007(1720) 2006(1420) 2005(1033)
2004(910) 2003(1106) 2002(999) 2001(886)
2000(775) 1999(786) 1998(702) 1997(704)
1996(610) 1995(837) 1994(434) 1993(588)
1992(461) 1991(598)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 6. TEHNIČNI PREDPISI IN KAKOVOST 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

A B C ĆČ D Đ E F G H I J K L M N O P QR S Š T U V W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov