O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 3 / 1380
Dokumenti od 51 do 75 (od skupaj 34478)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄47

Razpisi

Avtor ni naveden, 5.12.2019

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 47/2019 Ur. l. RS, št. 69/19 1. Okrožni sodnik na Okrožnem sodišču v Novem mestu - Vrhovno sodišče Republike Slovenije, rok je 7. december. UL C 418 A 2. Predsednik odborov za pritožbe - http://eur-
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄47

Z orumenelih listov ...

Avtor ni naveden, 5.12.2019

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 47/2019PP, št. 7/92, 9. april 1992, str. 1
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄47

Neustavnost dela Zakona o pravdnem postopku

Urša Ravnikar Šurk, 5.12.2019

Civilni sodni postopki

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 47/2019Ustavno sodišče je na zahtevo za presojo ustavnosti Vrhovnega sodišča izdalo odločbo U-I-391/18 in ugotovilo neskladnost tretjega odstavka 396. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Predlagatelj je obširno pojasnil potek pravnomočno končanega pravdnega postopka in okoliščine, ki naj bi kazale na zveznost (koneksnost) med zadevo, v kateri se je odločalo o reviziji zoper zavrženje predloga za obnovo postopka, in izpodbijano ureditvijo. Posebej je utemeljil, zakaj v okoliščinah primera ni mogoče zavarovati človekovih pravic tožnika z ustavnoskladno razlago izpodbijanih določb ZPP, torej drugače kot pa z vložitvijo zahteve za oceno ustavnosti. Vlada je v svojem mnenju o zahtevi poudarila, da mora biti možnost vlaganja izrednega pravnega sredstva obnove postopka zožena, da se ne bi prekomerno posegalo v pravnomočne sodne odločitve.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄47

Najvplivnejši pravniki leta 2019

Patricij Maček, 5.12.2019

Ostalo

Patricij Maček, Pravna praksa, 47/2019Dr. Sara Ahlin Doljak, DDr. Klemen Jaklič, mag. Martin Jančar, dr. Rajko Knez, mag. Matevž Krivic, dr. Marko Pavliha, Zvjezdan Radonjić, dr. Miha Šepec, dr. Andraž Teršek in dr. Jurij Toplak. To so po mnenju uporabnikov osrednjega slovenskega pravno-informacijskega spletnega portala IUS-INFO imena desetih najvplivnejših pravnikov letošnjega leta. Zbrali so se 26. novembra 2019 v ljubljanskem hotelu Slon, kjer jim je po nagovoru Alenke Zalar, direktorice GV Založbe in dogodkov, priznanja podelil generalni direktor družbe Lexpera d.o.o. mag. Tomaž Iskra. Sledila je okrogla miza z naslovom Pravnik kot posameznik - kamenček ali trdna skala v pravnem mozaiku?, ki jo je povezoval član letošnje deseterice dr. Miha Šepec.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄47

Pravice samozaposlene nosečnice, ki svojo dejavnost opravlja v drugi državi članici

Zoran Skubic, 5.12.2019

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), SOCIALNO VARSTVO IN ZAVAROVANJE

Zoran Skubic, Pravna praksa, 47/2019Pogodba o delovanju EU (PDEU) je v členu 49 jasna: v državah članicah je prepovedano omejevati pravico do ustanavljanja, ki jo na njihovem ozemlju koristi državljan kake druge države članice. Ta pravica izrecno zajema tudi pravico tovrstnih državljanov, da v kaki drugi državi članici opravljajo dejavnost kot samozaposlena oseba. Vprašanje pa je, kaj se zgodi, če gre pri tem za žensko, ki med opravljanjem svoje "samostojne" dejavnosti zanosi, otroka donosi in končno tudi rodi, vmes pa izvrševanje svoje dejavnosti prekine. Se v luči področnega prava EU, če svojo dejavnost v doglednem času po rojstvu otroka nadaljuje, šteje, da je bila ves ta čas "samozaposlena" in je posledično upravičena tudi do socialnih transferjev, vezanih na rojstvo otroka? In, kar je morda še huje, ali ima v času prekinitve svoje "samostojne" dejavnosti zaradi nosečnosti in rojstva formalnopravno (sploh še) pravico do prebivanja v državi članici gostiteljici? V prvem odstavku člena 7 Direktive 2004/38 o prostem gibanju in prebivanju državljanov Unije in njihovih družinskih članov je namreč določeno, da imajo vsi državljani Unije pravico prebivanja na ozemlju drugih držav članic v obdobju, daljšem od treh mesecev, tudi če so ti v državi članici gostiteljici po statusu bodisi "delavci" bodisi "samozaposlene osebe".
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄47

Vrnitev črnega laboda

Igor Vuksanović, 5.12.2019

Kultura in umetnost

Igor Vuksanović, Pravna praksa, 47/2019Nassim Nicholas Taleb je najbolj znan po svoji sloviti knjigi Črni labod, ki je leta 2007 malo pred izbruhom velike finančne krize odjeknila kot eksplozija. Wikipedija tega libanonskega kristjana, ki si je ustvaril kariero v ZDA, predstavlja kot znanstvenika, esejista, statistika, finančnega matematika, trgovca s finančnimi instrumenti ter analitika tveganj, ki se ukvarja s problemi naključnosti (randomness), verjetnosti in negotovosti. Svetovna elita ga je povabila na svoje srečanje v Davos in našli so se Nobelovi nagrajenci, ki so ga označili za intelektualca svetovnega formata. Predstavljam njegovo knjigo Tvegati lastno kožo s podnaslovom Skrite asimetrije v vsakdanjem življenju.Poleg običajnih dodatkov (literatura, imensko in stvarno kazalo itd.) vključuje tudi strokovni dodatek za bralce, ki jih ni strah spoprijemanja s porcijo visokošolske matematike.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄47

Neupravičeno razlikovanje pri roku za obnovo postopka

Avtor ni naveden, 5.12.2019

Civilni sodni postopki

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 47/2019Predlagatelji obnove postopka iz izpodbijane 9. točke 394. člena Zakona o pravdnem postopku, ki morajo spoštovati objektivni rok petih let za obnovo postopka, so glede na predmet pravnega urejanja v bistvenem v enakem položaju kot predlagatelji obnove postopka iz 11. točke 394. člena Zakona o pravdnem postopku, ki morajo spoštovati objektivni rok desetih let za obnovo postopka. Oboji si namreč s predlogom za obnovo postopka prizadevajo za razveljavitev pravnomočne sodbe, ki jim ni v korist, to pa utemeljujejo s pravnomočno odločbo, ki ima po zakonu neposreden obvezujoč učinek na odločanje sodišča v pravdi, pa se na to odločbo predlagatelj obnove v pravnomočno končani pravdi brez lastne krivde ni mogel sklicevati. Predlagatelji obnove iz 9. točke 394. člena Zakona o pravdnem postopku so glede možnosti učinkovite uveljavitve tega izrednega pravnega sredstva neenako obravnavani v primerjavi s predlagatelji obnove iz 11. točke 394. člena Zakona o pravdnem postopku, saj imajo za vložitev predloga za obnovo postopka na voljo bistveno krajši objektivni rok. Za sporno razlikovanje med v bistvenem enakimi pravnimi položaji ne obstaja razumen razlog, ki bi bil stvarno utemeljen glede na predmet zakonodajnega urejanja in cilje, ki jih želi zakonodajalec pri tem doseči. Zato je izpodbijana ureditev v neskladju z načelom enakosti pred zakonom.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄47

Vacatio legis je (ali bo) mimo

Avtor ni naveden, 5.12.2019

Državni zbor in državni svet

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 47/2019 Akti, ki začnejo veljati v naslednjem mesecu: 1. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona davku od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov (ZDDOIFI-A) (Ur. l. RS, št. 66/19) - velja od 6. novembra, uporablja pa se za davčna leta, ki se začnejo od vključno 1.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄47

Sporna kategorizacija javne ceste po zasebnem zemljišču

Avtor ni naveden, 5.12.2019

UREJANJE PROSTORA, LOKALNA SAMOUPRAVA

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 47/2019Po zemljišču pobudnika poteka kategorizirana javna pot, pri čemer Mestna občina Slovenj Gradec (MO SG) na tej poti ni pridobila lastninske pravice niti drugega pravnega naslova.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄47

Zaprti v imenu svobode

dr. Luigi Varanelli, 5.12.2019

Kraljevina Španija

dr. Luigi Varanelli, Pravna praksa, 47/2019Veliko jih je izgubilo življenje za to, da lahko mi danes hodimo na volitve. Že zaradi tega so volitve nekaj slovesnega in vrednega globokega spoštovanja. Volitve so najpomembnejši obred demokracije, so pa tudi odraz spoštovanja do tistih, ki so v ledu in v snegu, v vlažnih ali vročih zaporih, v soncu in v lakoti dali dostojanstvo in življenje zato, da mi danes na volitvah odločamo o lastni usodi; da volilni listek vržemo v volilno skrinjico in izrazimo lastna prepričanja o sposobnosti kandidatov in o idejah, ki jih ti zagovarjajo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄47

Osnova za nadomestilo, če delodajalec delavcu izplača nižjo plačo

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 5.12.2019

Zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 47/2019Delodajalcu je promet zelo upadel, zato je delavcem nekaj časa vsak mesec izplačeval le polovično plačo in pripadajoče prispevke (za polovico). • Katero plačo, dejansko izplačano ali osnovno plačo iz pogodbe o zaposlitvi, bo ZZZS štel kot osnovo za nadomestilo plače?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄47

Okolijski ali okoljski

dr. Nataša Hribar, 5.12.2019

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 47/2019Po dolgem času sem bila spet v položaju, ko sem se morala odločiti, ali je iz samostalnika okolje "ustrezneje" tvoriti pridevnik okolijski ali okoljski. Zdaj, ko to pišem, mi je računalniški program podčrtal drugo obliko, torej tisto brez vrinjenega i-ja. A ker se na priporočila računalniških programov ne gre zanašati, sem pokukala v naša največkrat uporabljana normativna priročnika.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄47

Potrošniška prodaja po Direktivah 2019/770 in 2019/771

dr. Jorg Sladič, 5.12.2019

TRGOVINA, Obligacije

dr. Jorg Sladič, Pravna praksa, 47/2019Slovenski zakonodajalec za razliko od nemškega, madžarskega in češkega ter celo deloma hrvaškega ni znal vdelati evropskega sistema varstva potrošnikov v OZ, pa čeprav OZ ne vsebuje bistveno drugačne ureditve. So pa razlike v posameznih vprašanjih. Po novih direktivah 2019/770 in 2019/771 se jamčevanje ne razlikuje bistveno od sistema po Direktivi 1999/44. Prišlo pa je do razvoja in dopolnitev, ki bodo prikazani v tem članku.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄47

Odpravnina po upokojitvi javne uslužbenke v zvezi s 188. členom ZUJF

mag. Nataša Belopavlovič, 5.12.2019

Delovna razmerja, PRORAČUN

mag. Nataša Belopavlovič, Pravna praksa, 47/2019Javna uslužbenka se je 16. oktobra 2018 starostno upokojila. Pogodbo o zaposlitvi je sklenila dne 17. oktobra 2013 na delovnem mestu direktorice za mandat pet let. Dne 24. februarja 2015 je svet zavoda seznanila, da bo v letu 2015 izpolnila pogoje za starostno upokojitev, nakar je svet izdal sklep o soglasju za podaljšanje pogodbe o zaposlitvi do poteka mandata. Na podlagi sklepa, izdanega meseca februarja 2015, je bil sklenjen dogovor (v smislu tretjega odstavka 188. člena Zakona o uravnoteženju javnih financ (ZUJF)), na podlagi katerega je javna uslužbenka ostala na delovnem mestu direktorice do konca mandata.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄47

Zavaja mednarodna znanstvena skupnost ali skupina izvedencev?

dr. Igor Areh, 5.12.2019

Sodišča

dr. Igor Areh, Pravna praksa, 47/2019S prispevkom odgovarjam na trditve, ki sta jih v članku "Napake in zavajanja v zvezi z delom izvedencev kliničnih psihologov" zapisala dr. Tristan Rigler in dr. Sana Čoderl Dobnik, in sicer v imenu društva Zbornica kliničnih psihologov. Naslov njunega članka obljublja predstavitev domnevnih napak, vendar gre za pavšalno zavrnitev raziskave s trditvijo, da je avtor nekompetenten za njeno izvedbo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄47

Težave s pozabljanjem

Jasna Zakonjšek, 5.12.2019

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Jasna Zakonjšek, Pravna praksa, 47/2019Ljudje si prizadevamo, da ne bi utonili v pozabo. Želimo si biti prepoznavni, znani, slavni. A vsak od nas bi rad v medijih o sebi prebral le pozitivne zapise. Če se v medijih pojavi zapis, ki govori o naših napakah in spodrsljajih, si seveda želimo, da bi ga lahko izbrisali in da bi javnost na naše sence iz preteklosti pozabila. Zaradi Googla in drugih iskalnikov, s pomočjo katerih lahko vsak zelo hitro dostopa tudi do starejših medijskih objav, pa je ta cilj težje dosegljiv, kot je bil v preteklosti, ko je bilo mogoče stare izvode časopisov in posnetkov oddaj najti le še v knjižnicah in v zaprašenih arhivih. Na pojav spletnih medijev je reagiralo tudi pravo, in sicer z uveljavljanjem pravice, na katero se posameznik (fizična oseba) lahko sklicuje, ko želi doseči, da bi javnost pozabila na njegove pretekle napake. Gre za pravico do pozabe. Vendar, kot je pogosto v pravu, zadeva ni enostavna.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄47

Izročilna pogodba in nestrinjanje enega potomca

dr. Nana Weber, 5.12.2019

Obligacije, Dedovanje

dr. Nana Weber, Pravna praksa, 47/2019Naša mama je umrla. Oče je živ, dediči pa smo še jaz in dva brata. Dogovarjali smo se o tem, da bi sklenili izročilno pogodbo za primer smrti očeta, vendar pa eden ob bratov izročilne pogodbe noče podpisati. • Ali to pomeni, da je izročilna pogodba neveljavna? • Ali lahko brat, ki se je strinjal z izročilno pogodbo, še vedno zahteva nujni dedni delež po očetu?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄47

S tujih knjižnih polic

Tim Horvat, 5.12.2019

Kultura in umetnost

Tim Horvat, Pravna praksa, 47/2019 Le tribunal des algorithmes: Juger - l'?re des nouvelles technologies (Sodišče algoritmov: sojenje v dobi novih tehnologij) Emmanuel Poinas (Berger Levrault, januar 2019, 232 strani, ISBN: 978-2-7013-2017-5, 19 evrov
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄47

(Razlagalni) pomen pravnih načel

dr. Marijan Pavčnik, 5.12.2019

Pravoznanstvo

dr. Marijan Pavčnik, Pravna praksa, 47/2019Prispevek je uvodni referat, ki ga je imel avtor 3. decembra 2019 na znanstveni konferenci (Razlagalni) pomen pravnih načel na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Prispevek se opira na avtorjevo razpravo Vprašanje razlagalnega prvenstva (Pravo kot sistem načel in pravil).
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄47

Izvedba listinskih dokazov z "lastnim branjem"

Janko Marinko, 5.12.2019

Kazenski postopek

Janko Marinko, Pravna praksa, 47/2019Z novelo Zakona o kazenskem postopku ZKP-N je bil v slovenski kazenski postopek končno uveden način izvedbe listinskih dokazov, ki naj odpravi njihovo potratno in nepotrebno izvajanje - t. i. "bralne vaje". Uzakonjeni postopek se zgleduje po nemški ureditvi, zato je smiselno poleg same ureditve predstaviti tudi njeno praktično izvedbo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄47

Evropski socialni sklad

Patricij Maček, 5.12.2019

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), Delovna razmerja

Patricij Maček, Pravna praksa, 47/2019https://ec.europa.eu/esf/home.jsp?langId=sl b>Jezik: slovenščina in ostali jeziki Evropske unije Tip: spletna podstran Evropske komisije Vzdrževanost: dobra Multimedijska podpora: video vsebi
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄47

K nekemu ločenemu mnenju (2. del)

Franc Testen, 5.12.2019

Ustavno sodišče

Franc Testen, Pravna praksa, 47/2019V dodatku k svojemu odklonilnemu ločenemu mnenju ustavni sodnik Klemen Jaklič (KJ) opisuje, kako je potekalo odločanje sodišča v zadevi U-I-59/17. Najprej o tem, kakšnih nedovoljenih pritiskov je bil deležen s strani ustavnih sodnic in sodnikov. Nadalje sodnikom očita rezultatsko odločanje. Na koncu opisuje, kako je potekalo odločanje o predlogu za izločitev enega od sodnikov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄47

Izjave

Avtor ni naveden, 5.12.2019

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 47/2019 "Država ne more biti užaljena. Država nima osebnostnih pravic." (Redni profesor ustavnega prava na PF Univerze v Mariboru dr. Jurij Toplak o užaljeni državi zaradi opazke poslanca Mahniča, da je "mafija zaščitila mafijo", okrogla miza najvplivnejših pravnikov 2019,
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄46

Pomen pridobivanja strojno berljivih podatkov in zagotavljanja njihove integritete na poti k javnemu naročanju 4.0

dr. Petra Ferk, 28.11.2019

PRORAČUN

dr. Petra Ferk, Pravna praksa, 46/2019Na stalnem odboru Sveta odvetniških združenj Evrope (CCBE), ki je potekal 13. septembra 2019 v Kopenhagnu, je evropska komisarka Margrethe Vestager spregovorila o varnosti in zaupanju v digitalnem svetu. Dogodek kaže na pomembnost teme, pred katero si pravniki tudi v digitalnem svetu javnega naročanja ne bomo več mogli dolgo zatiskati oči.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄46

Shranjevanje dokumentacije kandidatov za zaposlitev

Matej Vošner, 28.11.2019

Delovna razmerja, Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Matej Vošner, Pravna praksa, 46/2019Ravnanje odgovornih in drugih uradnih oseb subjektov javnega sektorja, ki pri zaposlovanju novih uslužbencev ne upoštevajo smernic Informacijskega pooblaščenca (IP) glede shranjevanja dokumentacije, ki nastane v postopku izbire kandidatov za zaposlitev, in s tem kršijo dolžno ravnanje, predstavlja kršitev integritete, kot jo opredeljuje 3. točka 4. člena ZIntPK.
<<   Prejšnja | Stran: 1 2 3 4 ... 1380 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(34478)

Leto objave

2019(1402) 2018(1381) 2017(1393) 2016(1489)
2015(1521) 2014(1609) 2013(1714) 2012(1792)
2011(1881) 2010(1951) 2009(1971) 2008(1805)
2007(1720) 2006(1420) 2005(1033) 2004(910)
2003(1106) 2002(999) 2001(886) 2000(775)
1999(786) 1998(702) 1997(704) 1996(610)
1995(837) 1994(434) 1993(588) 1992(461)
1991(598)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 6. TEHNIČNI PREDPISI IN KAKOVOST 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

A B C ĆČ D Đ E F G H I J K L M N O P QR S Š T U V W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov