O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 1
Dokumenti od 1 do 18 (od skupaj 18)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄47

Dosmrtno zastaranje

Hinko Jenull, 5.12.2013

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Hinko Jenull, Pravna praksa, 47/2013"Ne glede na določbe zakona, ki ureja kazniva dejanja, in zakona, ki ureja obligacijska razmerja, kazniva dejanja in odškodninska odgovornost članov organov vodenja ali nadzora bank, ki so povezana z opravljanjem funkcije člana organa vodenja ali nadzora banke, zastarajo v roku, ki je štirikratnik splošnih zastaralnih rokov, kot jih določata zakon, ki ureja kazniva dejanjaŠ,] ter zakon, ki ureja obligacijska razmerja." Če verjamete ali ne, ta določba je bila vključena v Zakon o bančništvu z novelo ZBan-1L in tako velja od 23. novembra 2013.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄46

Krimigracije

dr. Aleš Završnik, 28.11.2013

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Aleš Završnik, Pravna praksa, 46/2013Po tragediji pred Lampeduso 3. oktobra, ko je več kot 350 eritrejskih beguncev utonilo v brodolomu, je evropska komisarka za notranje zadeve Cecilia Malmström sporočila: 1. države, neposredno vključene v tragedijo, niso sposobne samostojno zagotoviti reševalnih ak
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄46

Ponarejanje in uporaba ponarejenih vrednotnic - vinjeta

Avtor ni naveden, 28.11.2013

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 46/2013Vrednotnica je listina, izdana na podlagi zakona ali drugega predpisa, ki je dokaz o izpolnitvi določene obveznosti. Vinjeta je vrsta vrednotnice, ki poenostavlja plačilo za vsakokratno uporabo ceste, podvržene cestninjenju. Obsojenec je s pridobitvijo ponarejene vinjete z namenom njene uporabe uresničil znake kaznivega dejanja po prvem odstavku 244. člena KZ-1 in ne le prekršek iz prvega odstavka 77.a člena ZJC.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄46

O pravnih idealih, alternativah in rešitvah

Nika Skvarča, 28.11.2013

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Nika Skvarča, Pravna praksa, 46/2013Na letošnji šesti Konferenci kazenskega prava in kriminologije, ki se je odvijala 21. in 22. novembra v Čatežu, je prevladovala kazenskoprocesna tematika. Na otvoritveni sekciji je bilo govora o dopustnosti uporabe dokazov iz nekazenskih postopkov v kazenskem postopku, sklepna sekcija pa je bila namenjena dolžnostim poglavitnih udeležencev v kazenskem postopku. Znotraj teh procesnih mejnikov je beseda tekla o posameznikovih čustvih in o posameznikovi zasebnosti v času skokovitega razvoja tehnologije. Ob vsem tem pa niso zanemarili niti kazenskomaterialne problematike, znotraj katere je bila letos obravnavana inkriminacija poslovne goljufije, ki med praktiki in teoretiki že dalj časa povzroča pomisleke zaradi njene vključitve v materialno zakonodajo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄34

Sodišča o "dobrih ljudeh, ki so se enkrat spozabili"

mag. Sandi Kodrič, 5.9.2013

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

mag. Sandi Kodrič, Pravna praksa, 34/2013Nekdanji minister za notranje zadeve je ob izreku kazni senata ljubljanskega okrožnega sodišča nekdanjemu direktorju Merkurja Binetu Kordežu izjavil: "Takšna obsodba je tisto, kar si vlada in državljani želijo." In res je prav Bine Kordež med sojenjem večkrat potarnal, da je sodišče pod pritiskom javnosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄33

Kazenska odgovornost

dr. Ciril Ribičič, 29.8.2013

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Ciril Ribičič, Pravna praksa, 33/2013Naj začnem počitniško. Teniški igralec, ki ga preseneti dolga žogica pod noge, rad zavpije "out" in nato vztrajno išče, dokler med mnogimi ne najde tistega odtisa žogice, ki mu ustreza. Temu sledi prepir, ali je našel pravo ali kaže neko staro
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄31-32

Kaznivo dejanje prevoznika ni višja sila po pravu EU

Zoran Skubic, 22.8.2013

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Zoran Skubic, Pravna praksa, 31-32/2013Evropski normodajalec pri oblikovanju nadnacionalne zakonodaje nima preprostega dela, saj je pri svojem delu soočen s kopico precej divergentnih nacionalnih pravnih tradicij, praks in sistemov. Tako se lahko kaj kmalu pripeti, da se utegnejo vsa njegova prizadevanja izjaloviti že pri opredelitvi osnovnih pojmov, ki jih v različnih državah članicah tako v teoriji kot tudi v praksi razumejo različno. Tu potem pride na vrsto Sodišče (EU), ki je tokrat v luči Uredbe o izvoznih nadomestilih za kmetijske proizvode presojalo vprašanje (upoštevne) višje sile.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄31-32

Izjeme od akcesornosti udeležbe (četrti odstavek 41. člena KZ-1)

dr. Matjaž Ambrož, 22.8.2013

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Matjaž Ambrož, Pravna praksa, 31-32/2013Neka obrabljena krilatica pravi, da smo si ljudje različni. To velja tudi za storilce in udeležence kaznivih dejanj: nekateri imajo posebne statuse (status uradne osebe, garanta ipd.), drugi ne; nekatere pri dejanju vodijo posebni nameni in motivi (prilastitveni namen, maščevalni motiv ipd.), druge spet ne in tako naprej. To različnost sodelujočih kazensko pravo včasih, a ne vselej, jemlje v račun. Nekatere dejavnike je tako treba upoštevati le pri tistih storilcih ali udeležencih, pri katerih so v resnici podani (na primer status uradne osebe kot kvalifikatorna okoliščina), druge pa se upošteva pri vseh, tudi če jih pri njih ni bilo (tako na primer pomagač pri tatvini odgovarja, čeprav sam ni imel prilastitvenega namena). Ključno vprašanje je, kako vedeti, ali se neka okoliščina, ki zaznamuje enega od sodelujočih, "prenese" tudi na tiste, pri katerih ni bila podana. Vprašanje sodi v sklop težavnejših in slabše raziskanih vprašanj kazenskopravne dogmatike.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄31-32

Kaznivost malomarnega zdravljenja

Jaša Močnik, 22.8.2013

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Jaša Močnik, Pravna praksa, 31-32/2013Kazenski zakonik (KZ-1) v svojem 179. členu določa kaznivo dejanje malomarnega zdravljenja in opravljanja zdravilske dejavnosti. Inkriminacija malomarnega zdravljenja je bila s KZ-1 razširjena tudi na malomarno opravljanje zdravilske dejavnosti, ob tem pa tudi predpisana višja kazenska sankcija, če je posledica takega malomarnega ravnanja zdravnika, zdravilca oziroma drugega zdravstvenega delavca smrt pacienta. Te spremembe so vsekakor pozitivna novost, a vendarle je število pravnomočno obsojenih zdravstvenih delavcev v Sloveniji še vedno razmeroma majhno, sploh glede na vse pogostejše primere strokovnih napak v zdravstvenem sistemu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄31-32

Objektivnost problematičnosti korupcije v Sloveniji

mag. Jure Škrbec, 22.8.2013

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

mag. Jure Škrbec, Pravna praksa, 31-32/2013Kriminaliteta, ki sicer po svetovnih statističnih podatkih v večini držav upada, pa v Sloveniji (po različnih podatkih, na primer: statistični kazalci organov odkrivanja in pregona in preventive ter (javnomnenjskih) raziskav) od leta 2008 dalje narašča. Izmed vseh oblik kaznivih ravnanj so še posebej v porastu različne oblike koruptivnih ravnanj, ki so usmerjena v korist nosilcev javnih pooblastil (uradnikov) in ljudskega zaupanja (izvoljenih funkcionarjev).
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄29-30

Nezakonit lov

Avtor ni naveden, 25.7.2013

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 29-30/2013Odločba št. U-I-134/11, 11. julij 2013 Tretji odstavek 342. člena Kazenskega zakonika ni v neskladju z Ustavo. Načelo zakonitosti v kazenskem pravu zahteva, da sta vsaka posamezna kazenskopravna norma ter meja oziroma način razmejevanja med njimi, jasno
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄21

Pojem skrajne sile v pravu

dr. Andrej Ferlinc, 30.5.2013

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Andrej Ferlinc, Pravna praksa, 21/2013Institut skrajne sile je v pravni teoriji predmet številnih razprav in pri študiju kazenskega prava sodi med abecedo proučevanja temeljnih institutov. Toliko bolj je zato opaziti razkorak med praktično uporabnostjo tega instituta in teorijo, saj se večina sodnikov in tožilcev kljub dolgoletni praksi še nikoli ni srečala s primeri, v katerih bi lahko preverili njegovo uporabnost. V kriznih razmerah pa bi lahko institut skrajne sile vendarle pridobil na svoji aktualnosti, če bi ga smeli uporabiti tudi na področju gospodarskega poslovanja. Seveda pa bi potem morali na drugačen način upoštevati nekaj temeljnih elementov, ki jih teorija šteje kot bistvene za ta pravni institut. Nekaj primerjalnopravnih izhodišč je že znanih: tukaj je morda treba opozoriti na avstrijskega avtorja Dithelma Kienapfla, ki je že pred časom opozoril, da kot problem obstaja tudi t. i. gospodarska skrajna sila (nem. wirtschaftlicher Notstand). V normalnih gospodarskih razmerah naj ne bi imela posebnih učinkov, češ da vsak, ki se loti gospodarske dejavnosti, mora prevzeti tudi tveganja takega poslovanja in ravnati v skladu z dolžnostmi, ki jih določajo predpisi. Toda položaj v razmerah gospodarske krize je lahko povsem drugačen.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄20

Kazniva dejanja s področja delovnega prava in prava socialne varnosti

Alenka Mordej, 23.5.2013

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Alenka Mordej, Pravna praksa, 20/2013Tema strokovnega srečanja članov Društva za delovno pravo in socialno varnost, ki je potekalo 8. aprila na PF Univerze v Ljubljani, so bila kazniva dejanja s področja delovnega prava in prava socialne varnosti. Gre za področje, na katerem se kazensko pravo stika z delovnim pravom in pravom socialne varnosti in ki je zaradi zdajšnjih razmer, predvsem gospodarske krize, postalo v zadnjem času precej aktualno. Uvod v razpravo smo pripravili profesor na PF Univerze v Ljubljani dr. Vid Jakulin, direktor Inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani dr. Matjaž Jager in okrožna V Kazenskem zakoniku (KZ-1) je posebno poglavje namenjeno
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄16-17

Možnost odvzema živali

Helena Klinc, 25.4.2013

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Helena Klinc, Pravna praksa, 16-17/2013Pravna situacija, ko Zakon o prekrških (ZP-1) predvideva možnost odvzema živali, Kazenski zakonik (KZ-1) pa tega ukrepa ne pozna, je nesprejemljiva. To se mora v skladu z argumentum a minori ad maius (sklepanje od manjšega na večje) in v skladu z javnim interesom spremeniti, tako da bo možnost odvzema živali predvidena tudi v KZ-1. Pravna posledica (ukrep odvzema živali) še bolj utemeljeno velja za večje, ki ima bolj trdne razloge za njen nastop, kot manjše. Prekrški pa so prepovedana dejanja, ki naj bi bila glede na prepovedano posledico lažja kot kazniva dejanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄13

Kolektivno kaznivo dejanje

Miha Šošić, 4.4.2013

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Miha Šošić, Pravna praksa, 13/2013Pojem kolektivnega kaznivega dejanja se v slovenskem pravnem prostoru ne uporablja dosledno, saj se mu v kazenskopravni teoriji, sodni praksi in zakonodaji pripisujejo različni pomeni. To lahko vodi do težav tako v teoriji kot tudi v praksi, zato bi bilo treba tako nedoslednost odpraviti ali vsaj omiliti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄10

Sovražni govor in kaznivo dejanje javnega spodbujanja sovraštva, nasilja in nestrpnosti

Nina Židanik, 14.3.2013

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Nina Židanik, Pravna praksa, 10/2013V Pravni praksi je bilo v preteklem letu objavljenih že več prispevkov, ki obravnavajo problematiko kaznivega dejanja javnega spodbujanja sovraštva, nasilja in nestrpnosti, predvsem z vprašanji, katere izjave pomenijo sovražni govor ter ali jih je treba kazenskopravno sankcionirati ali jih opredeliti zgolj kot prekršek. Danes, ko je splet kar preplavljen s komentarji, ki spodbujajo sovraštvo in nasilje proti vladajoči politični eliti, pa je treba odgovoriti na vprašanje, kaj sploh je objekt pravnega varstva obravnavanega kaznivega dejanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄7-8

Nadaljevano kaznivo dejanje - povezovalne okoliščine

Avtor ni naveden, 21.2.2013

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 7-8/2013Za opredelitev, da gre za eno kaznivo dejanje (in ne več kaznivih dejanj ali morda nadaljevano kaznivo dejanje) mora obstajati ne samo več povezovalnih okoliščin, ampak mora iz ravnanj storilca izhajati taka homogenost njegovega ravnanja, da bi delitev posameznih ravnanj storilca na samostojno kaznivo dejanje nasprotovala vsebini samega življenjskega dogodka kot tudi smislu materialnih kazenskih določb.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄6

Novosti pri izvrševanju kazenskih sankcij

Hinko Jenull, 14.2.2013

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Hinko Jenull, Pravna praksa, 6/2013Čeprav je bil sprejet po skrajšanem postopku, je Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1E) nastal po temeljitem strokovnem usklajevanju. Glede na splošno zakonodajno prakso gre za pozitivno izjemo, ki bo pripomogla k bistvenemu izboljšanju prejšnjega besedila zakona. Njegov temeljni namen je uskladitev s spremembami kazenske zakonodaje, zlasti glede nadomestnega izvrševanja kazni zapora in denarne kazni ter izvrševanja varnostnih ukrepov obveznega psihiatričnega zdravljenja. Ostale pomembnejše spremembe zadevajo pravice in dolžnosti obsojencev v zaporu, stranske sankcije zoper pravne osebe, obdelavo osebnih podatkov in sankcioniranje prekrškov, dodani pa so še manjši vsebinski in redakcijski popravki drugih določb zakona.
<<  Prejšnja | Stran: 1 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(18)

Leto objave

< Vsi
2013(18)
> Februar(2) > Marec(1) > April(2) > Maj(2) > Julij(1) > Avgust(5) > September(1) > November(3) > December(1)

Področja

< Vsi 2. PRAVNA PODROČJA 2.4. KAZNOVALNO PRAVO 2.4.1. Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Avtorji

A BCĆČDĐEF GHIJ K LM NOPQR S Š TUVWXYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov