O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 1
Dokumenti od 1 do 12 (od skupaj 12)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄44

Prekrški - zahteva za sodno varstvo - izvajanje dokazov v korist obdolženca

Avtor ni naveden, 14.11.2013

Prekrški

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 44/2013Izvedba dokaznega postopka, ob zagotovitvi vseh jamstev iz 6. člena EKČP oziroma 29. člena URS, je v postopku z zahtevo za sodno varstvo pogojena predvsem z naravo vprašanja, ki ga kršitelj obrazloženo izpostavlja v vloženi zahtevi za sodno varstvo. Ni ključno, ali kršitelj v zahtevi za sodno varstvo izrecno zahteva opravo ustne obravnave oziroma predlaga svoje zaslišanje ali izvajanje dokazov. V primerih, ko je ustni postopek zaradi narave izpostavljenega vprašanja obvezen, je mogoče odločiti na podlagi podatkov spisa le, če se kršitelj pravici do ustne obravnave nedvoumno odpove.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄42-43

Prekrški - oglaševanje iger na srečo - uporaba milejšega zakona

Avtor ni naveden, 7.11.2013

Prekrški

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 42-43/2013Sodba IV Ips 91/2012, 9. julij 2013 PDEU - 56. člen ZP-1 - drugi odstavek 2. člena in 1. točka prvega odstavka 136. člena ZIS - 6. člen, drugi in tretji odstavek 120. člena ZIS-C Določba 6. člena v zvezi s prvim in tretjim odstavkom 120. člena ZIS, ki bi jo
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄35

Pravica do ustne obravnave v postopku na podlagi zahteve za sodno varstvo

Karin Merc, 12.9.2013

Prekrški

Karin Merc, Pravna praksa, 35/2013Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je od leta 2011 sprejelo pet odločb v postopkih proti Republiki Sloveniji, s katerimi je postavilo merila za izvedbo ustne obravnave v prekrškovnem postopku na podlagi vložene zahteve za sodno varstvo. Gre za zadeve Suhadolc, Flisar, Berdajs, Marguč in Milenovič. Odločbe so bile v Pravni praksi že predstavljene in so strokovni javnosti poznane. Kljub temu ustna obravnava v postopku z zahtevo za sodno varstvo (tako na ravni zakonske ureditve kot tudi sodne prakse) še ni dobila vloge, ki bi ji po presoji ESČP morala pripadati. V prispevku bom skušala pojasniti, zakaj ustne obravnave ne kaže razumeti kot fakultativnega načina preverjanja ugotovitev prekrškovnega organa, temveč kot temeljno pravico obdolženca, ki jo je dopustno izključiti le izjemoma.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄28

Opustitev dolžnega nadzorstva v prekrškovnem pravu

dr. Liljana Selinšek, 18.7.2013

Prekrški

dr. Liljana Selinšek, Pravna praksa, 28/2013Z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o prekrških (ZP-1G), ki velja od 13. marca 2011, se je v celoti na novo uredila odgovornost pravnih oseb, samostojnih podjetnikov posameznikov, zasebnikov (tj. posameznikov, ki samostojno opravljajo dejavnost) in odgovornih oseb teh subjektov za prekrške. Hkrati se je na nove (drugačne) temelje v prekrškovnem pravu postavil institut opustitve dolžnega nadzorstva. Čeprav nova ureditev velja že dobri dve leti, se v praksi deloma še vedno uporabljajo stari vzorci, zato je ta prispevek namenjen kratkemu prikazu razsežnosti instituta opustitve dolžnega nadzorstva, kot ga je oziroma bi ga bilo treba po ponovnem tehtnem premisleku avtorice razumeti po ureditvi, ki jo je vpeljala novela ZP-1G.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄21

Ugotavljanje alkoholiziranosti poklicnih voznikov

mag. Nataša Belopavlovič, 30.5.2013

Prekrški, Delovna razmerja

mag. Nataša Belopavlovič, Pravna praksa, 21/2013Smo podjetje za prevoz potnikov v cestnem prometu. Naši vozniki v času opravljanja dela ne smejo imeti v krvi alkohola (0,00 mg alkohola/l izdihanega zraka). V ta namen jih pooblaščene osebe v skladu s sprejetim pravilnikom o ugotavljanju alkoholiziranosti občasno preventivno kontrolirajo. V pravilniku je določeno, da se poleg ugotavljanja alkoholiziranosti z alkotestom ta lahko preverja tudi na druge načine (zaznavanje motenj v obnašanju, zadah itd.). Pri majhnih količinah alkohola pa ti načini niso učinkoviti. Podjetje ne sme dovoliti vožnje vozniku, če ima ta več kot 0,00 alkohola v krvi ali pa je pri preventivni kontroli na primer odklonil alkotest. • Ali lahko v pravilniku o ugotavljanju alkoholiziranosti, da se izognemo množičnemu odklanjanju alkotesta, določimo, da je tudi odklonitev alkotesta hujša kršitev delovnih obveznosti zaposlenega?
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄19

Skoraj vsako ravnanje je prekršek

dr. Andreja Tratnik, 16.5.2013

Prekrški

dr. Andreja Tratnik, Pravna praksa, 19/2013Letošnji dnevi prekrškovnega prava, ki so potekali 9. in 10. maja, se tokrat niso odvili v Portorožu - kot že sedemkrat doslej - ampak na drugem koncu Slovenije, v Kranjski Gori. Iz uvodnega nagovora vrhovnega državnega tožilca Hinka Jenulla je bilo jasno, da udeleženci tega niso sprejeli z navdušenjem, so pa ukrep organizatorja razumeli - kriza se očitno kaže prav povsod.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄16-17

Obstoj prekrška - prijava podaljšanega obratovalnega časa - narava poslovne dejavnosti

Avtor ni naveden, 25.4.2013

Prekrški

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 16-17/2013Bistvo trgovinske dejavnosti je v nakupu blaga z namenom nadaljnje prodaje, bistvo tiste vrste gostinske dejavnosti, pri kateri je poudarek na hrani, pa je v pripravi jedi tako, da je ta primerna za takojšnje zaužitje. Pojma obdelave (predelave in dodelave), ki ga vsebuje definicija trgovinske dejavnosti, ni mogoče enačiti s pripravo hrane (jedi) za takojšnje zaužitje, saj bi bila v nasprotnem primeru vsaka gostinska dejavnost hkrati tudi trgovinska dejavnost.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄15

Prekrški - prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja - kazenske točke - zastaranje izvršitve sankcije

Avtor ni naveden, 18.4.2013

Prekrški

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 15/2013Poleg dveh temeljnih pogojev za izrek sankcije prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja (tretji odstavek 22. člena ZP-1), mora biti izpolnjen še tretji pogoj, in sicer da so kazenske točke, ki jih sodišče upošteva v sklepu o prenehanju vozniškega dovoljenja v skupnem seštevku kazenskih točk, tudi (zakonito) izvršene, torej vpisane v evidenco kazenskih točk pred potekom relativnega zastaralnega roka za zastaranje izvršitve sankcije za prekršek.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄14

Sankcije za prekršek - odvzem predmetov osebi, ki ni storilec prekrška

Avtor ni naveden, 11.4.2013

Prekrški

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 14/2013Čeprav izrek stranske sankcije odvzema vozila predstavlja poseg v lastninsko pravico gospodarske družbe - lastnice odvzetega vozila -, s katero je imel storilec sklenjeno pogodbo o operativnem lizingu, to ne more pretehtati nad zmanjšanjem stopnje ogroženosti zdravja in življenja ljudi, ki ga bo mogoče doseči z odvzemom.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄12

Izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja

Luka Vavken, 28.3.2013

Prekrški

Luka Vavken, Pravna praksa, 12/2013Sankcijo prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja izreče sodišče, ko storilec prekrška oziroma prekrškov doseže ali preseže v zakonsko predpisanem obdobju zadostno število kazenskih točk v cestnem prometu. Marsikdo bi utegnil pomisliti, da gre pri tem za preprosto, bolj ali manj mehanično opravilo sodišča, ki na podlagi prejetega obvestila Ministrstva za pravosodje o doseženem številu kazenskih točk izda sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja. A vendar ni tako. Izdaja pravilnega in zakonitega sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja od sodnika zahteva natančno delo ter dobro poznavanje in razlago ne vedno najbolj jasnih in po več členih Zakona o prekrških (ZP-1) raztresenih določb, ki jih je treba kombinirati z uporabo določbe 138. člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1).
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄2

Kršitev materialnih določb ZP-1 - odločba o sankciji - opomin

Avtor ni naveden, 17.1.2013

Prekrški

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 2/2013Za izrek opomina po prvem odstavku 21. člena ZP-1 mora biti prekršek storjen v olajševalnih okoliščinah, ki jim je mogoče pripisati posebno težo. Zgolj odmaknjenost dogodka in nekaznovanost pravne osebe v konkretnem primeru ne utemeljujeta izreka opomina po prvem odstavku 21. člena ZP-1.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄1

Predlagane nove spremembe Zakona o prekrških

Hinko Jenull, 10.1.2013

Prekrški

Hinko Jenull, Pravna praksa, 1/2013Vlada je 21. decembra 2012 v Državni zbor RS vložila predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o prekrških (ZP-1H). Iz uvodne obrazložitve zakona, ki bo obravnavan po rednem postopku, izhaja, da zasleduje tri temeljne cilje: poenostavitev, pospešitev in večjo ekonomičnost postopkov, lažje čezmejno obravnavanje cestnoprometnih prekrškov in odpravo v praksi zaznanih pomanjkljivosti ali nejasnosti veljavnega zakona.
<<  Prejšnja | Stran: 1 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(12)

Leto objave

< Vsi
2013(12)
> Januar(2) > Marec(1) > April(3) > Maj(2) > Julij(1) > September(1) > November(2)

Področja

< Vsi 2. PRAVNA PODROČJA 2.4. KAZNOVALNO PRAVO 2.4.4. Prekrški

Avtorji

AB CĆČDĐEFGHIJ KLM NOPQRS ŠT UV WXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov