O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 1
Dokumenti od 1 do 19 (od skupaj 19)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄47

Odvzem premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem - adhezijski postopek

Avtor ni naveden, 5.12.2013

Kazenski postopek

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 47/2013Ukrep odvzema premoženjske koristi je v razmerju do premoženjskega zahtevka subsidiarne narave. Ker iz opisa dejanja v izreku izpodbijane sodbe izhaja, da so si obsojenci s kaznivim dejanjem prilastili stvari in denar v skupni vrednosti najmanj 65.429,88 evra, bi moralo sodišče prve stopnje glede na sklep, da oškodovanca s celotnim premoženjskopravnim zahtevkom napoti na pravdo, ugotoviti, ali so izpolnjeni zakonski pogoji za izrek ukrepa odvzema premoženjske koristi. Podani so bili pogoji za odvzem premoženjske koristi najmanj v višini, kot izhaja iz izreka sodbe ugotovljena vrednost premoženjske koristi. Ker sodišče prve stopnje te premoženjske koristi obsojencem ni odvzelo, je kršilo prvi odstavek 75. člena KZ-1.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄39

Pravni okviri primata UKC Maribor nad slovensko forenzično psihiatrijo

Barbara Nefat, 10.10.2013

KAZENSKI POSTOPEK

Barbara Nefat, Pravna praksa, 39/2013V primerih, ko imamo opraviti s splošno nevarnim storilcem kaznivih dejanj ali zgolj duševno bolnim izvršiteljem ravnanja, ki ima - z izjemo subjektivnega - vse objektivne znake delikta, sodišče dejansko odloča o človeku, ki ga je treba namestiti v ustrezni zavod zaprtega tipa, v katerem bo deležen ustrezne medicinske terapevtske obravnave. Kot antipod ugotovljenemu obnašanju v neskladju s pravom je namestitev forenzičnega pacienta na Enoto za forenzično psihiatrijo Univerzitetnega kliničnega centra Maribor obravnavana kot kazenska sankcija posebne vrste.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄38

Nedovoljen dokaz v kazenskem postopku - pravica do zasebnosti, lastne podobe in osebne varnosti - načelo sorazmernosti - fotografija obsojenca

Avtor ni naveden, 3.10.2013

Kazenski postopek

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 38/2013Sodba I Ips 5909/2011-170, 18. julij 2013 (v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Kopru II Kp 5909/2011) URS - 15., 34. in 35. člen ZKP - drugi odstavek 18. člena, 149. člen, 8. točka prvega odstavka 371. člena in 420. člen Oškodovanka je obsojenca na skrivaj fotografirala na javnem kraju v obrambi sv
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄38

Forenzični pacient pod drobnogledom Velikega brata v črni togi

dr. Barbara Nerat, 3.10.2013

Kazenski postopek

dr. Barbara Nerat, Pravna praksa, 38/2013zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu z novelo Kazenskega zakonika (KZ-1B)1 izvajal na ustreznem specializiranem in centraliziranem forenzično-psihiatričnem oddelku, je bilo treba sprejeti z navdušenim odobravanjem. Tako, s psihiatrično stroko usklajeno2 razmišljanje je namreč v slovenski pravosodni in medicinski prostor končno prineslo locirano obravnavo neprištevnih oziroma bistveno zmanjšano prištevnih izvršiteljev deliktov, ustrezajočo posebnim varnostnim pogojem. Vendar: dejstvo, da morajo biti t. i. forenzični pacienti dejansko obravnavani ločeno od navadnih, nedelinkventnih oziroma "civilnih" bolnikov, bo tudi z vidika predvidoma razmeroma kratkotrajne zaključene medicinske terapevtske obravnave posredno vplivalo na (nujno) vnovično spremembo Kazenskega zakonika, Zakona o kazenskem postopku (ZKP)3 in Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1).4
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄37

Bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pravica do zakonitega sodnika - pritožbena obravnava

Avtor ni naveden, 26.9.2013

Kazenski postopek

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 37/2013Sodba I Ips 51216/2010-110, 18. julij 2013 (v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Kopru II Kp 51216/2010) URS - 23. člen EKČP - 6. člen ZS - 14. člen Sodni red - 160. člen ZKP - 1. točka prvega odstavka 371. člena, 379. in 403. člen Obsojenčeva pravica do zakonitega sodnika je kršena, če o pritožb
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄28

Dokazni standard anonimne prijave informatorja

Vanja Žgur, 18.7.2013

Kazenski postopek

Vanja Žgur, Pravna praksa, 28/2013Zakon o kazenskem postopku (ZKP) v 146. členu določa, da lahko vsakdo naznani kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti. Torej lahko prijavo poda vsakdo, tudi če ni oškodovan s kaznivim dejanjem. Če policija ugotovi, da so podani razlogi za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti, mora ukreniti vse potrebno, da se izsledi storilec kaznivega dejanja in da se odkrijejo in zavarujejo sledovi kaznivega dejanja ter da se zberejo vsa obvestila, ki bi bila lahko koristna za uspešno izvedbo kazenskega postopka. Iz prakse izhaja, da anonimne prijave policiji podajajo osebe, ki so povsem neznane ali pa policiji znani informatorji.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄27

Odvzem brisa ustne sluznice po noveli ZKP-L

dr. Sabina Zgaga, 11.7.2013

Kazenski postopek

dr. Sabina Zgaga, Pravna praksa, 27/2013Novela Zakona o kazenskem postopku ZKP-L je posegla tudi v dosedanjo ureditev odvzema brisa ustne sluznice oziroma podatkov DNK. Zato si poglejmo novo zakonsko podlago v ZKP za pridobivanje podatkov DNK in podlago za njihovo shranjevanje v Zakonu o nalogah in pooblastilih policije (ZNPP) ter odgovorimo na vprašanje, ali je trenutna ureditev v skladu s sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP), zlasti s sodbo v zadevi S. in Marper proti Združenem kraljestvu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄26

Ustavnost sporazumevanja v kazenskem postopku

Miha Šošić, 4.7.2013

Pravoznanstvo, Kazenski postopek

Miha Šošić, Pravna praksa, 26/2013Nemško ustavno sodišče (Bundesverfassungsgericht - BVerfG) je v nedavni odločbi presodilo, da nemška ureditev sporazumevanja v kazenskem postopku ni v neskladju z nemško ustavo. Načela in garancije, ki jih je pri svoji presoji postavilo nemško ustavno sodišče, so lahko v pomoč tudi pri presoji ustavnosti in ustreznosti predobravnavnega naroka ter sporazuma o priznanju krivde, kot ju ureja slovenski Zakon o kazenskem postopku (ZKP).
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄23

Pravica do nedotakljivosti stanovanja - navzočnost prič pri hišni preiskavi brez odredbe

Avtor ni naveden, 13.6.2013

Kazenski postopek

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 23/2013Pri hišni preiskavi brez odredbe, ki jo je med drugim mogoče opraviti v primeru, če imetnik stanovanja to želi (prvi odstavek 218. člena ZKP), je obvezna navzočnost dveh polnoletnih prič (drugi odstavek 218. člena ZKP). Njuna odsotnost je mogoča le ob pogojih iz tretjega odstavka 218. člena ZKP, razlogi za preiskavo brez navzočnosti prič pa morajo biti navedeni v zapisniku o preiskavi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄21

Zatajitev postopkovne pravičnosti

Jaka Pengov, 30.5.2013

Kazenski postopek

Jaka Pengov, Pravna praksa, 21/2013Če prosto po Nietzscheju povzamem, da je bistvo prava postopek, hkrati pa sledim znameniti krilatici filozofije prava 20. stoletja, po kateri je pravo kulturni pojav, ki služi pravičnosti, lahko v aristotelovskem duhu sklenem, da se pravičnost prava in pravnega postopka kaže predvsem na posamičnih, nemalokrat banalnih primerih vsakdana.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄21

Odvzem prostosti v postopku ugotavljanja dolžnikovega premoženja

mag. Mojca Strašek Dodig, 30.5.2013

Civilni sodni postopki, Kazenski postopek

mag. Mojca Strašek-Dodig, Pravna praksa, 21/2013Ustavno sodišče RS je že odločilo, da pri odvzemu prostosti v okviru izvršilnega postopka zaradi ravnanj dolžnika, ki se ne odziva na pozive sodišča za predložitev seznama svojega premoženja in ne pride na narok, na katerega je bil v redu vabljen, ne gre za sankcijo, ki bi imela kaznovalni namen, ampak za poskus vplivati na njegovo voljo, naj opravi oziroma opusti ravnanja, ki preprečujejo učinkovito varstvo upnika. Poseg v pravico do osebne svobode je v tem primeru sorazmeren s ciljem zagotovitve učinkovite uresničitve pravice do sodnega varstva. Ravnanja dolžnika, ki zavestno noče izpolniti tistega, kar mu sodna odločba nalaga, na ustavnopravni ravni ni treba zavarovati.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄20

Pogajanja o priznanju krivde v kazenskem postopku: pravni in kriminalitetnopolitični vidiki

dr. Aleš Završnik, 23.5.2013

Kazenski postopek

dr. Aleš Završnik, Pravna praksa, 20/2013Pomen nekega pravnega instituta lahko merimo po tem, kako daleč v globino "pravnega morja" seže. O posegu pogajanja o priznanju krivde v kazenski postopek Weigend pronicljivo pravi, da v primeru zadovoljstva tožilstva in obrambe z rezultatom pogajanj to ne pomeni tudi tega, da rešitev ustreza zahtevam kazenskopravne pravičnosti. Institut pogajanj o priznanju krivde (ang. plea bargaining) tako seže vse do dna pravnega morja, do temeljnih vprašanj (kazenskega) prava, kot sta, kaj je "pravično" in ali naj bo namen kazenskega postopka iskanje "materialne resnice". Tega instituta se je zato mogoče lotiti na različnih ravneh in dr. Andreja Tratnik se ga v doktorski disertaciji loteva celovito: z analizami vrednostnih izhodišč primerjalnopravnih izvedenk, kriminalitetnopolitičnih, materialnopravnih in procesnopravnih učinkov, iskanjem socioloških vzrokov njegovega vznika in preučevanjem njegovega izvajanja v praksi več držav.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄18

Preiskava poslovnih prostorov

Avtor ni naveden, 9.5.2013

Kazenski postopek

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 18/2013Prvi stavek prvega odstavka 28. člena Zakona o preprečevanju omejevanja konkurence je v neskladju z Ustavo. Državni zbor RS mora protiustavnost iz prejšnje točke odpraviti v roku enega leta po objavi te odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije. Do odprave ugotovljene protiustavnosti se uporablja prvi stavek prvega odstavka 28. člena Zakona o preprečevanju omejevanja konkurence. Členi 54, 56, 57, 59 in 61 Zakona o preprečevanju omejevanja konkurence niso v neskladju z Ustavo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄13

Nedovoljen dokaz - priznanje osumljenca v postopku policijskega zbiranja obvestil - pouk osumljenca

Avtor ni naveden, 4.4.2013

Kazenski postopek

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 13/2013ZKP - četrti in šesti odstavek 148. člena, 8. točka prvega odstavka 371. člena Če policija pridobi priznanje osumljenca o storitvi kaznivega dejanja, ne da bi bil ta pred tem poučen skladno s četrtim odstavkom 148. člena ZKP, je treba vpliv tega priznanja na ostale zbrane dokaze presojati z vidika vzročno-posledične odvisnosti med njimi. Upoštevati je treba tako dokaze, ki jih je policija zakonito zbrala že pred tako pridobljenim priznanjem, kot tudi vpliv priznanja na kasneje zbrane dokaze ter realnost pričakovanja, da bi policija te dokaze pridobila ne glede na (nezakonito) pridobljeno priznanje osumljenca.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄12

Kako se pogajati v kazenskem postopku?

Andreja Tratnik, 28.3.2013

Kazenski postopek

Andreja Tratnik, Pravna praksa, 12/2013Skoraj leto dni je že naokrog, odkar se je v praksi začela uporabljati enajsta novela Zakona o kazenskem postopku (ZKP), ZKP-K. Eden njenih glavnih ciljev je poenostavitev in skrajšanje kazenskih postopkov, in sicer tudi tako, da se obdolženca z obljubo nagrade spodbudi k sodelovanju s tožilcem. O (teoretični) problematičnosti novega pristopa k reševanju kazenskih zadev je bilo že precej napisanega. Nasprotno velja za praktične vidike, saj so izkušnje s pogajanji razmeroma kratke. Dejstvo je, da se z uvedbo pogajanj o priznanju krivde spreminja koncept kazenskega postopka, s tem pa tudi vloga ključnih kazenskopravnih akterjev - tožilca, obdolženca, njegovega zagovornika in sodišča. Ker je bistvo pogajalskega načina reševanja kazenskih zadev v njegovi prožnosti - pogajalca lahko razpolagata s svojimi (temeljnimi) pravicami in dolžnostmi brez pretiranih formalnih okovov (torej brez zakonsko opredeljenega dolžnostnega ravnanja) - je oblikovanje (pravičnih) standardov ravnanja prepuščeno praksi. Vendar pa se je treba zavedati, da morajo biti standardi poenoteni, sicer bo prišlo do razmaha neenakosti v kazenskem postopku (ki ga izvorno povzroča že sama uvedba pogajanj, saj se z njimi vpeljuje dvotirni sistem kaznovanja: strožji za tiste, ki vztrajajo pri sojenju v kazenskem postopku, ter milejši za tiste, ki sodelujejo s tožilcem in priznajo krivdo). Zato v nadaljevanju ponujam tudi nekatere smernice, ki bi jih bilo v praksi smiselno upoštevati, da se prepreči razvoj spornih praks in kar najbolj spoštuje načelo enakosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄11

Pravne ovire mednarodnega policijskega in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah

Matjaž Šaloven, 21.3.2013

Kazenski postopek, Uprava

Matjaž Šaloven, Pravna praksa, 11/2013V Sloveniji že dlje časa prevladuje precejšnje nezaupanje javnosti do (ne)učinkovitosti sodstva, ki se je ob razglasitvi sodbe prvostopenjskega sodišča v zadevi Balkanski bojevnik še okrepilo. Poudariti je treba, da so v skoraj vseh pomembnejših in odmevnejših kazenskih postopkih prisotni mednarodni elementi zbiranja, pridobivanja in izmenjave dokazov, saj imajo kriminalne združbe obsežne mednarodne razsežnosti in zanje državne meje že dolgo niso več ovira. Namen tega prispevka ni ocenjevati omenjenega primera, ki sicer še ni pravnomočno končan, ampak opozoriti na nekatere pravne vidike, probleme in dileme, ki se prepletajo skozi predkazenske in kazenske postopke z mednarodnim elementom in ki lahko bistveno vplivajo na (ne)uspešnost teh postopkov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄9

Prenova predkazenskega postopka zahteva temeljit premislek

Dežman Zlatko, Erbežnik Anže, 7.3.2013

Kazenski postopek

dr. Zlatko Dežman, dr. Anže Erbežnik, Pravna praksa, 9/2013Že od osamosvojitve potekajo razprave o temeljiti prenovi Zakona o kazenskem postopku (ZKP) z namenom, da postane hitrejši in zato tudi učinkovitejši. Tak namen naj bi se dosegel z odpravo instituta preiskovalnega sodnika in z uvedbo tožilske preiskave, kar pomeni, da bi se pomembno spremenila celotna struktura predhodnega kazenskega postopka. Da prehod na tako korenito spremenjen procesni sistem ni preprost, dokazujeta dva osnutka novega Zakona o kazenskem postopku (ZKP-1), ki ju je objavilo Ministrstvo za pravosodje, z enakimi dilemami pa se soočamo tudi pri oblikovanju nadaljnjega osnutka.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄7-8

Izločitev sodnika po zavrnitvi priznanja krivde

mag. Boštjan Polegek, 21.2.2013

Kazenski postopek

mag. Boštjan Polegek, Pravna praksa, 7-8/2013Zadnji Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o kazenskem postopku (ZKP-K) z novimi (dobrodošlimi) instituti za hitrejše in smotrnejše obravnavanje kazenskih zadev (predobravnavni narok, sporazumevanje o krivdi, narok za izrek kazenske sankcije) je uzakonil drugačno vrednotenje obdolženčevega priznanja krivde po vloženi obtožbi. Pred zakonsko spremembo obdolženčevo priznanje na način sojenja s postopkovnega vidika formalno ni vplivalo, zdaj pa lahko sodišče sojenje konča bistveno poenostavljeno, tj. brez izvajanja dokazov v zvezi z obdolženčevo krivdo. Pri tem je sodišče ohranilo možnost in dolžnost presoditi tehtnost priznanja, vendar je glede tega z veljavno zakonsko ureditvijo soočeno s pomembno oviro - obvezno izločitvijo razpravljajočega sodnika.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄5

Posledice prometne nesreče in institut odgovornosti za hujšo posledico

dr. Zlatan Dežman, 7.2.2013

Kazenski postopek

dr. Zlatan Dežman, Pravna praksa, 5/2013Zanimivo razpravo o ustreznosti instituta odgovornosti za hujšo posledico pri kaznivem dejanju povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti po 323. členu Kazenskega zakonika (KZ-1) in smiselno s tem tudi po njegovem 324. členu, kot je bil spremenjen z novelo KZ-1B, je v prilogi PP, št. 19/2012, odprl dr. Damjan Korošec. Po njegovi presoji je ta institut sporen, ker je pristop teoretikov in zakonodajalca do ogrozitvenih kaznivih dejanj v drugih državah dramatično drugačen kot v Sloveniji, čeprav za take razlike ni ne le jasnih, temveč prav nobenih resnih razlogov.
<<  Prejšnja | Stran: 1 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(19)

Leto objave

< Vsi
2013(19)
> Februar(2) > Marec(3) > April(1) > Maj(4) > Junij(1) > Julij(3) > September(1) > Oktober(3) > December(1)

Področja

< Vsi 2. PRAVNA PODROČJA 2.4. KAZNOVALNO PRAVO 2.4.2. Kazenski postopek

Avtorji

ABCĆČD ĐE FGHIJKLMN OP QRS Š T UVWXYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov