Literatura

Stran 1 / 72 Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 1792)
Publikacija	Članek
Pravna praksa, 2012⁄49-50	Enako obravnavanje varovanih kategorij presežnih delavcev? Zoran Skubic, 20.12.2012 Evropska (gospodarska) skupnost (unija)
	Zoran Skubic, Pravna praksa, 49-50/2012Pravo EU je posebej občutljivo na vprašanje (še) dopustne diskriminacije, pri čemer je poseben poudarek dan uresničevanju ter zagotavljanju ustrezne ravni varstva pravic do dela in iz njega. Zato niso redke sodbe, ki jih Sodišče (EU) izreče na podlagi vprašanj, povezanih s spoštovanjem določb Direktive 2000/78/ES o enakem obravnavanju pri zaposlovanju in delu. Ena zadnjih odločitev Sodišča je bila tako namenjena dilemi, kako v okviru programa razreševanja presežnih delavcev primerno uravnotežiti interese različnih kategorij varovanih delavcev in koliko je tu dopustno upoštevati njihovo možnost predčasne upokojitve - zlasti pri odmeri odpravnine.
Pravna praksa, 2012⁄49-50	Priznanje pravice do denarnega nadomestila za čas brezposelnosti Avtor ni naveden, 20.12.2012 Človekove pravice
	Avtor ni naveden, Pravna praksa, 49-50/2012Na Varuha se je obrnil pobudnik, invalid II. kategorije, zaradi nepriznanja pravice do denarnega nadomestila za čas brezposelnosti. Dne 1. oktobra 2011 mu je bila vročena redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga z enomesečnim odpovednim rokom. Delovno razmerje mu je prenehalo 31. oktobra 2011. S tem dnem je tudi potekel rok za vložitev tožbe zoper odpoved. Dne 8. novembra 2011 se je prijavil na Zavod RS za zaposlovanje, ta pa je zavrnil zahtevek za priznanje pravice do denarnega nadomestila za čas brezposelnosti v skladu z osmo alinejo drugega odstavka 63. člena Zakona o urejanju trga dela (ZUTD), ker pobudnik ni vložil tožbe zoper odpoved. Pobudnik se je zoper odločbo Zavoda pritožil na Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, to pa je pritožbo zavrnilo.
Pravna praksa, 2012⁄49-50	Sodba glede suverenosti in morske meje med Nikaragvo in Kolumbijo Natali Gak, 20.12.2012 Civilno pravo
	Natali Gak, Pravna praksa, 49-50/2012Meddržavno sodišče je 19. novembra 2012 odločilo v sporu med Nikaragvo in Kolumbijo o suverenosti nad nekaterimi otoki v Karibskem morju in o drugih vprašanjih glede razmejitve meje na morju. Sodišče je obravnavalo več pravnih problematik, ki jih zaradi omejenega obsega prispevka ni mogoče v celoti predstaviti, zato bom predstavitev sodbe omejila zlasti na vprašanja suverenosti, kot so sposobnost prisvojitve otokov, načelo uti possidetis iuris in effectivités.
Pravna praksa, 2012⁄49-50	Zapletena pota pridobivanja dovoljenja za prebivanje Katarina Vatovec, 20.12.2012 Evropska (gospodarska) skupnost (unija)
	Katarina Vatovec, Pravna praksa, 49-50/2012Zadeve s področja državljanstva EU, ki se znajdejo pred luksemburškim Sodiščem, so praviloma občutljive narave. Tako je tudi v pričujoči zadevi državljana tretje države, ki želi pridobiti dovoljenje za prebivanje kot družinski član državljana EU. Kljub temu pa je treba ugotoviti, da se zadeva ne bi znašla pred luksemburškim Sodiščem, če bi oče (japonski državljan) zaprosil za dovoljenje za prebivanje v državi članici gostiteljici, v kateri trenutno prebivata njegova žena in mladoletna hči, nad katero skupaj izvršujeta roditeljsko pravico (obe sta državljanki EU). Ker pa je zaprosil za izdajo dovoljenja v državi članici izvora svojega otroka, je bila potrebna razlaga prava EU.
Pravna praksa, 2012⁄49-50	Alternativne prihodnosti EU dr. Matjaž Nahtigal, 20.12.2012 Evropska (gospodarska) skupnost (unija)
	dr. Matjaž Nahtigal, Pravna praksa, 49-50/2012Sedanji evropski kontekst ne ustreza potrebam večine evropskih državljanov, njihovim lokalnim skupnostim, regijam in državam članicam Evropske unije. Trajajoča gospodarska, finančna in socialna kriza je razkrila več šibkih elementov evropskih institucij in evropskih mehanizmov odločanja. Lizbonska pogodba kot temeljni evropski dokument ni predvidela gospodarske in finančne krize takih razsežnosti, zato EU in njene članice proti njej nimajo na voljo potrebnih varovalnih mehanizmov in instrumentov.
Pravna praksa, 2012⁄49-50	s tujih knjižnih polic Irena Vovk, 20.12.2012 Kultura in umetnost
	Irena Vovk, Pravna praksa, 49-50/2012Bringing a Case to the European Court of Human Rights - A Practical Guide on Admissibility Criteria (Wolf Legal Publishers, 2., spremenjena in dopolnjena izdaja, 2012, 175 strani) Evropsko sodišče za človekove pravice se trenutno utaplja v prejetih zadevah (konec marca letos je bilo
Pravna praksa, 2012⁄49-50	Koliko vas me pozna? dr. Nataša Hribar, 20.12.2012 Ostalo
	dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 49-50/2012Naslov današnjega kotička je najbrž nekoliko nenavaden. To vprašanje nam je pred dnevi na predavanju postavila neka predavateljica. Takoj ko ga je izgovorila, se je začela spraševati: Koliko vas me pozna? Koliko me vas pozna? Zmedel jo je torej besedni red dveh zaimkov, ki se pojavita v tem stavku. Čeprav je bila dvorana polna slovenistov, nihče ni znal odgovora kar ustreliti. Ko začneš enkrat besede premetavati v stavku, pa na koncu tako ali tako ne veš več, kaj je prav in kaj ne. Verjetno ste kaj takega doživeli tudi že na lastni koži. In tako se je zgodilo tudi nam. Vsi smo začeli razmišljati o zaporedju naslonk v naslonskem nizu, časa za podroben razmislek pa ni bilo. Tako sem temu razmisleku namenila tokratni jezikovni kotiček.
Pravna praksa, 2012⁄49-50	Dvajset let Ustave RS - pomen ustavnosti in ustavna demokracija dr. Erik Kerševan, 20.12.2012 Kultura in umetnost
	dr. Erik Kerševan, Pravna praksa, 49-50/2012Nedavno je pod uredništvom profesorja na PF Univerze v Ljubljani dr. Igorja Kaučiča kot skupna publikacija Ustavnega sodišča in PF Univerze v Ljubljani v literarnem smislu "ugledal luč sveta" zbornik razprav, ki nazorno prikazujejo stanje slovenske ustavne demokracije po dvajsetih letih veljavnosti naše Ustave. Zbornik Dvajset let Ustave Republike Slovenije - pomen ustavnosti in ustavna demokracija (Ljubljana 2012, 418 strani) je nastal na podlagi konference ob dvajseti obletnici tega prelomnega trenutka, ko se je začelo graditi novo ustavno ureditev. Prek 31 prispevkov poskuša dati bralcu vpogled v ta razvoj in dosežene rezultate.
Pravna praksa, 2012⁄49-50	(Po)učno leto dr. Vesna Bergant Rakočević, 20.12.2012 Pravoznanstvo
	dr. Vesna Bergant-Rakočević, Pravna praksa, 49-50/2012Leto, ki se izteka, je bilo za slovenske sodnice in sodnike brez dvoma izjemno naporno. Bilo je turbulentno, polno "primerov stoletja" in z obilo medijske pozornosti, zlasti kritik. Leto bogatih izkušenj torej. Lahko si samo želimo, da so nas te izkušnje obogatile, izučile. Oscar Wilde je sicer dej
Pravna praksa, 2012⁄49-50	Luksemburška kronika Irena Vovk, 20.12.2012 Evropska (gospodarska) skupnost (unija)
	Irena Vovk, Pravna praksa, 49-50/2012
Pravna praksa, 2012⁄49-50	Čustvo novote dr. Matjaž Ambrož, 20.12.2012 Ostalo
	dr. Matjaž Ambrož, Pravna praksa, 49-50/2012Odkar sem se postaral, sem postal razmeroma tog in nenaklonjen spremembam. Vse bolj omahljiv sem recimo, ko gre za poti v tujino. Sprašujem se, zakaj bi po hotelih za zajtrk pil rjavo vodeno brozgo, ko pa si doma lahko pripravim pošteno kavo. Zakaj bi se mučno prekladal po čakalnicah letališč, names
Pravna praksa, 2012⁄49-50	Dobre prakse v sodstvu Irena Vovk, 20.12.2012 Sodišča
	Irena Vovk, Pravna praksa, 49-50/2012"Konferenca dobrih praks v sodstvu, tokrat že tretja po vrsti, je tudi eden od dogodkov, ko opravljamo bilanco leta in skušamo samokritično ugotoviti, kaj bi lahko spremenili. Ugotavljam, da je sodstvo v podcenjujočem položaju. Vlada nas ne obravnava kot samostojno vejo oblasti, temveč kot navadnega proračunskega uporabnika. To se kaže tudi v pogovorih z najvišjimi predstavniki oblasti," je 9. decembra na Brdu pri Kranju dejal predsednik Vrhovnega sodišča Branko Masleša.
Pravna praksa, 2012⁄49-50	Holokavst na vašem krožniku Andreja Tratnik, 20.12.2012 Varstvo človekovih pravic
	Andreja Tratnik, Pravna praksa, 49-50/2012Prvi plakat: fotografija shujšanih in nagih taboriščnikov ob fotografiji shirane živine pod geslom: "Hodeči okostnjaki". Drugi plakat: fotografija kupa nagih trupel taboriščnikov, poleg pa fotografija kupa zaklanih prašičev z naslovom: "Končno ponižanje". Tretji plakat: fotografija taboriščnikov, strpanih v vrsto postelj, zraven pa fotografija kokoši v baterijski reji in napis: "Ko gre za živali, vsak postane nacist". Četrti plakat: fotografija sestradanega nagega taboriščnika in fotografija sestradanega goveda, naslovljena: "Holokavst na vašem krožniku", pod tem pa pripis: "Med letoma 1938 in 1945 je bilo v holokavstu ubitih 12 milijonov ljudi. Vsako uro je za namene človekovega prehranjevanja v Evropi ubitih vsaj toliko živali." Vse to so bili plakati, s katerimi je organizacija za pravice živali Peta skušala preprečiti trpljenje živali in ljudi prepričati v to, da bi se vzdržali uživanja živalskih proizvodov. V Nemčiji so državne oblasti oglaševalsko kampanjo preprečile, zato se je nemška veja organizacije Peta (pritožnica) pritožila na Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) in zatrjevala kršitev 10. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP), torej kršitev svobode izražanja.
Pravna praksa, 2012⁄49-50	Odziv Društva za ustavno pravo Slovenije na postopek imenovanja kandidatov za člane Državne volilne komisije Avtor ni naveden, 20.12.2012 Pravoznanstvo
	Avtor ni naveden, Pravna praksa, 49-50/2012Mandatno-volilna komisija Državnega zbora je 28. novembra odločala o imenovanju kandidatov za člane Državne volilne komisije (DVK). Skladno z zakonom o volitvah v državni zbor se dva člana komisije in njuna namestnika imenuje izmed pravnih strokovnjakov. Za ta položaj so kandidirali tudi člani Društva za ustavno pravo dr. Franc Grad, dr. Saša Zagorc, dr. Dušan Štrus ter dr. Janez Pogorelec.
Pravna praksa, 2012⁄49-50	Quidquid agis prudenter agas et respice finem Janez Kranjc, 20.12.2012 Pravoznanstvo
	Janez Kranjc, Pravna praksa, 49-50/2012Pred seboj imamo znameniti latinski pregovor, ki bi se v slovenskem prevodu glasil: Karkoli delaš, delaj pametno in misli na konec. Avtor pregovora ni znan. Domneva se, da je rek nastal na temelju Ezopove basni o dveh žabah. Zaradi vročine, ki je osušila mlako, so se žabe napotile iskat novo, dovol
Pravna praksa, 2012⁄49-50	Tuje perje, argumenti in plagiat Ranka Ivelja, 20.12.2012 Pravoznanstvo
	Ranka Ivelja, Pravna praksa, 49-50/2012Dr. Marko Novak mi v svojem prispevku v PP očita sodelovanje pri osebni diskvalifikaciji in akademski likvidaciji ter napade "z nizkimi udarci" v Dnevniku. Med drugim je zapisal, da mu nisem dovolila objaviti celotnega odgovora oziroma da sem iz odgovora iztrgala le tista dejstva, ki so se "vklopila" v "zgodbo", in da sem - razumeti je, da neupravičeno - zapisala, da konkretnih očitkov ni hotel komentirati. Za povrh naj bi izrabila profesorjevo "čustveno vznemirjenost, naivnost in nespretnost komuniciranja" z mediji ter jo skušala uporabiti zoper njega v smislu osebne degradacije.
Pravna praksa, 2012⁄49-50	Stranpoti politične diskrecije Igor Vuksanović, 20.12.2012 Upravni postopek in upravne takse
	Igor Vuksanović, Pravna praksa, 49-50/2012V 3. členu Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) je na prvi pogled enigmatična določba. Citiral bom le njen, za ta članek relevantni del: "Upravni akti niso Š...] tisti akti, ki jih sprejemajo nosilci izvršilne veje oblasti in so utemeljeni na politični diskreciji, podeljeni na podlagi ustavnih in zakonskih pooblastil". Zakonodajalec je s to dikcijo želel izključiti "klasični" upravni spor zoper akte politične diskrecije, saj sodišče v upravnem sporu odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnice oziroma tožnika (prvi odstavek 2. člena ZUS-1). Akte politične diskrecije je torej mogoče v upravnem sporu izpodbijati le s tožbo po 4. členu ZUS-1 (spor o zakonitosti posamičnih aktov in dejanj, s katerimi organi posegajo v človekove pravice in temeljne svoboščine posameznika). To pa pomeni zelo zadržano, skromno, ozko in površinsko sodno kontrolo. Naravnost rečeno, če se vam zdi, da ste bili prizadeti z nekim posamičnim aktom, sodišče pa oceni, da gre za akt politične diskrecije, so vaše možnosti za uspeh precej skromne.
Pravna praksa, 2012⁄49-50	Ob šestdesetletnici Sodišča EU Petra Weingerl, 20.12.2012 Evropska (gospodarska) skupnost (unija)
	Petra Weingerl, Pravna praksa, 49-50/2012V začetku decembra je Sodišče EU s slavnostnimi dogodki formalno obeležilo šestdeset let svojega obstoja. V ta namen je med drugim pripravilo poseben forum in slavnostno sejo, ki so se ju udeležili predsedniki ustavnih in vrhovnih sodišč vseh držav članic in Hrvaške ter drugi visoki gostje, posebej za to priložnost pa je bila izdana tudi knjiga, ki analizira bogato sodno prakso, ki se je oblikovala v teh šestdesetih letih. Čeprav je od okrogle obletnice, petdesetletnice Sodišča EU, minilo šele desetletje, je razlogov za vnovično slavje dovolj. Spremembe in novosti v zvezi s Sodiščem EU v zadnjih letih resda niso drastične, pa vendar so dovolj dober razlog za praznovanje tudi te obletnice.
Pravna praksa, 2012⁄49-50	Še enkrat o plagiatih in etiki javnega prostora dr. Aleš Novak, 20.12.2012 Pravoznanstvo
	dr. Aleš Novak, Pravna praksa, 49-50/2012Pisanje odgovora na zapis Marka Novaka z naslovom Kadijeva sodba mi ni prijetno. Zlasti mi ni prijetno, ker se je Marko Novak na moje pisanje, ki si je prizadevalo biti čim bolj stvarno in argumentirano, odzval s pisanjem ad personam. Res je, v svojem zapisu sem uporabil vrsto težkih besed, a pozoren (in dobronameren) bralec je opazil, da so bile vse uporabljene za opisovanje dejanja, ne pa osebe. A vendar dejanja govorijo svojo zgodbo in pričajo o tem, ali je oseba primerna za opravljanje določenih funkcij ali vlog. Pred tem sklepom ne bežim in tudi zato vztrajam pri vsem, kar sem zapisal. Čeprav mi taka razprava ni prijetna, pa se mi zdi nujna in za naš prostor koristna, zato se bom na nekatere zapisane trditve Marka Novaka odzval.
Pravna praksa, 2012⁄49-50	Varstvo osebnih podatkov zaprtih oseb Robert Klun, 20.12.2012 Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo
	Robert Klun, Pravna praksa, 49-50/2012Zavodi za prestajanje kazni zapora se pri svojem delu pogosto srečujejo z zahtevami različnih prosilcev, uporabnikov osebnih podatkov, po posredovanju podatkov, ki se nanašajo na zaprte osebe. Izhajajoč iz prakse, gre predvsem za tri vrste podatkov, in sicer želijo prosilci izvedeti, ali je neka oseba na prestajanju kazni zapora, od kdaj do kdaj kazen prestaja oziroma kdaj jo prestane in v katerem zavodu je na prestajanju. Take zahteve se pojavljajo predvsem v povezavi z izterjavo dolgov: bodisi da proti dolžniku obsojencu izvršilni postopek že teče bodisi da ga želi upnik zoper njega šele uvesti. S prikazom konkretnih primerov si v nadaljevanju poglejmo upravičenost prosilcev do pridobitve zahtevanih podatkov in ravnanje zavodov ob prejemu takih zahtev.
Pravna praksa, 2012⁄49-50	V začetku je bilo dejanje dr. Marijan Pavčnik, 20.12.2012 Sodišča
	dr. Marijan Pavčnik, Pravna praksa, 49-50/2012(List iz Dnevnika) Podnaslov zavaja. Dnevnika ne pišem. Če bi ga, bi ga pisal 7. decembra, ko sem na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti v Ljubljani poslušal predavanje o vrednotah, morali in etiki (akademika Jožeta Trontlja in profesorja Janeka Muska) in nato na Pravni fakulteti Univerze v
Pravna praksa, 2012⁄49-50	Nadzor službenih telefonov Irena Vovk, 20.12.2012 Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo
	Irena Vovk, Pravna praksa, 49-50/2012Neobvezno načelno mnenje, št. 0712-1/2011/2798, 26. oktober 2012 Ali delodajalec lahko preverja klicane oziroma klicoče številke zaposlenega? Podatki o klicanih in klicočih telefonskih številkah, datumu in dolžini telefonskih klicev so "sestavni element telefonskih komunikacij" in kot taki
Pravna praksa, 2012⁄49-50	Poračun za preplačan program v vrtcu Avtor ni naveden, 20.12.2012 LOKALNA SAMOUPRAVA
	Avtor ni naveden, Pravna praksa, 49-50/2012Starši smo bili konec oktobra obveščeni, da so bili otroci pri oblikovanju nove vrtčevske skupine (tj. 1. septembra 2012) napačno razvrščeni - cena programa bi morala biti nižja.
Pravna praksa, 2012⁄49-50	Obvezne občinske gospodarske javne službe varstva okolja Avtor ni naveden, 20.12.2012 Ustavno sodišče
	Avtor ni naveden, Pravna praksa, 49-50/2012Odločba št. U-I-88/10, 22. november 2012 (Ur. l. RS, št. 97/12) Tretji odstavek 149. člena Zakona o varstvu okolja, tretji odstavek 82. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu okolja ter Pravilnik o met
Pravna praksa, 2012⁄49-50	Plačilo razlike v plači učitelju - povečan obseg dela Avtor ni naveden, 20.12.2012 Ustavno sodišče
	Avtor ni naveden, Pravna praksa, 49-50/2012Za delo v okviru povečanega normativa učne obveznosti ima pedagoški delavec pravico do plače v višini vrednosti učne ure, kot se je enotno oblikovala na podlagi navodila pristojnega ministrstva iz leta 1993 (oziroma kot je sedaj na podlagi 22.e člena ZSPJS določena z Uredbo o enotni metodologiji in obrazcih za obračun plač v javnem sektorju).
<< Prejšnja \| Stran: 1 2 3 ... 72 \| Naslednja >>