Literatura

Stran 1 / 72 Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 1792)
Publikacija	Članek
Pravna praksa, 2012⁄49-50	V začetku je bilo dejanje dr. Marijan Pavčnik, 20.12.2012 Sodišča
	dr. Marijan Pavčnik, Pravna praksa, 49-50/2012(List iz Dnevnika) Podnaslov zavaja. Dnevnika ne pišem. Če bi ga, bi ga pisal 7. decembra, ko sem na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti v Ljubljani poslušal predavanje o vrednotah, morali in etiki (akademika Jožeta Trontlja in profesorja Janeka Muska) in nato na Pravni fakulteti Univerze v
Pravna praksa, 2012⁄49-50	Prenarejanje slik mag. Nana Weber, 20.12.2012 Civilni sodni postopki
	mag. Nana Weber, Pravna praksa, 49-50/2012"Sodišča forenzikom najpogosteje postavijo vprašanje, ali je slika ponarejena. Vsak, ki ima pet minut časa, lahko danes zmontira sliko, saj obstaja vrsta brezplačnih programov za urejanje slik, posnetih s fotoaparatom ali telefonom," je uvodoma na prednovoletnem srečanju Pravniškega društva Ljubljana, ki je potekalo 13. decembra 2012 v Ljubljani, dejal dr. Igor Belič z Inštituta za forenziko informacijskih tehnologij.
Pravna praksa, 2012⁄49-50	Evropa Irena Vovk, 20.12.2012 Evropska (gospodarska) skupnost (unija)
	Irena Vovk, Pravna praksa, 49-50/2012Torek, 11. 12. Enotni evropski patent. Po štirih desetletjih pogajanj je Evropski parlament vendarle potrdil uvedbo enotnega evropskega patenta. Patentni sveženj predvideva bistveno pocenitev patentov v EU in skrajšanje postopkov. Pridobitev patentne zaščite v 25 članicah, ki bodo sodelovale
Pravna praksa, 2012⁄49-50	Novo leto Matej Tomažin, 20.12.2012 Gospodarske družbe, splošni predpisi
	Matej Tomažin, Pravna praksa, 49-50/2012V zadnjih dveh oziroma treh tednih se je v slovenskem gospodarskem prostoru zgodilo nekaj, kar smo sicer pričakovali že prej - vendar bolje pozno kot nikoli. Začelo se je pogosteje govoriti o privatizaciji. Ne glede na to, da je to že velikokrat prežvečena tema, je njena notranja vrednost tako velika, da jo je znova in znova smiselno poudariti.
Pravna praksa, 2012⁄49-50	Paradoks krika k pravni državi Tomaž Pavčnik, 20.12.2012 Pravoznanstvo
	Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 49-50/2012"Vemo, da je pravni red, ki je sicer objavljen v raznih uradnih listih, le epifenomen, medtem ko morda devetdeset odstotkov delovanja pravnega reda na vseh ravneh pravnega dogajanja izhaja iz moralne logike stvari same in iz občutka pravičnost
Pravna praksa, 2012⁄49-50	dogodki - izjave Irena Vovk, 20.12.2012 Ostalo
	Irena Vovk, Pravna praksa, 49-50/2012od 11. do 17. decembra Torek, 11. 12. Brez veta. Predlog veta na zakon o izvrševanju proračuna, ki ga je podala skupina svetnikov s prvopodpisanim Branimirjem Štrukljem, so državni svetniki obravnavali na zadnji dan pred iztekom mandata. V treh poskusih glasovanja je bil Državni svet nesk
Pravna praksa, 2012⁄49-50	globus Dean Zagorac, 20.12.2012 Ostalo
	Dean Zagorac, Pravna praksa, 49-50/2012Nemčija: obrezovanje brez zakonskih ovir 12. 12. - Odslej bodo starši v Nemčiji svoje sinove, starejše od šest mesecev, brez skrbi dali obrezati tudi brez medicinske indikacije. Nemški parlament je namreč sprejel zakon, ki tako prakso iz verskih razlogov dovoljuje. Po sodbi kölnskega sodišča letos
Pravna praksa, 2012⁄49-50	Stranpoti politične diskrecije Igor Vuksanović, 20.12.2012 Upravni postopek in upravne takse
	Igor Vuksanović, Pravna praksa, 49-50/2012V 3. členu Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) je na prvi pogled enigmatična določba. Citiral bom le njen, za ta članek relevantni del: "Upravni akti niso Š...] tisti akti, ki jih sprejemajo nosilci izvršilne veje oblasti in so utemeljeni na politični diskreciji, podeljeni na podlagi ustavnih in zakonskih pooblastil". Zakonodajalec je s to dikcijo želel izključiti "klasični" upravni spor zoper akte politične diskrecije, saj sodišče v upravnem sporu odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnice oziroma tožnika (prvi odstavek 2. člena ZUS-1). Akte politične diskrecije je torej mogoče v upravnem sporu izpodbijati le s tožbo po 4. členu ZUS-1 (spor o zakonitosti posamičnih aktov in dejanj, s katerimi organi posegajo v človekove pravice in temeljne svoboščine posameznika). To pa pomeni zelo zadržano, skromno, ozko in površinsko sodno kontrolo. Naravnost rečeno, če se vam zdi, da ste bili prizadeti z nekim posamičnim aktom, sodišče pa oceni, da gre za akt politične diskrecije, so vaše možnosti za uspeh precej skromne.
Pravna praksa, 2012⁄49-50	Quidquid agis prudenter agas et respice finem Janez Kranjc, 20.12.2012 Pravoznanstvo
	Janez Kranjc, Pravna praksa, 49-50/2012Pred seboj imamo znameniti latinski pregovor, ki bi se v slovenskem prevodu glasil: Karkoli delaš, delaj pametno in misli na konec. Avtor pregovora ni znan. Domneva se, da je rek nastal na temelju Ezopove basni o dveh žabah. Zaradi vročine, ki je osušila mlako, so se žabe napotile iskat novo, dovol
Pravna praksa, 2012⁄49-50	Koliko vas me pozna? dr. Nataša Hribar, 20.12.2012 Ostalo
	dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 49-50/2012Naslov današnjega kotička je najbrž nekoliko nenavaden. To vprašanje nam je pred dnevi na predavanju postavila neka predavateljica. Takoj ko ga je izgovorila, se je začela spraševati: Koliko vas me pozna? Koliko me vas pozna? Zmedel jo je torej besedni red dveh zaimkov, ki se pojavita v tem stavku. Čeprav je bila dvorana polna slovenistov, nihče ni znal odgovora kar ustreliti. Ko začneš enkrat besede premetavati v stavku, pa na koncu tako ali tako ne veš več, kaj je prav in kaj ne. Verjetno ste kaj takega doživeli tudi že na lastni koži. In tako se je zgodilo tudi nam. Vsi smo začeli razmišljati o zaporedju naslonk v naslonskem nizu, časa za podroben razmislek pa ni bilo. Tako sem temu razmisleku namenila tokratni jezikovni kotiček.
Pravna praksa, 2012⁄49-50	s tujih knjižnih polic Irena Vovk, 20.12.2012 Kultura in umetnost
	Irena Vovk, Pravna praksa, 49-50/2012Bringing a Case to the European Court of Human Rights - A Practical Guide on Admissibility Criteria (Wolf Legal Publishers, 2., spremenjena in dopolnjena izdaja, 2012, 175 strani) Evropsko sodišče za človekove pravice se trenutno utaplja v prejetih zadevah (konec marca letos je bilo
Pravna praksa, 2012⁄49-50	Čustvo novote dr. Matjaž Ambrož, 20.12.2012 Ostalo
	dr. Matjaž Ambrož, Pravna praksa, 49-50/2012Odkar sem se postaral, sem postal razmeroma tog in nenaklonjen spremembam. Vse bolj omahljiv sem recimo, ko gre za poti v tujino. Sprašujem se, zakaj bi po hotelih za zajtrk pil rjavo vodeno brozgo, ko pa si doma lahko pripravim pošteno kavo. Zakaj bi se mučno prekladal po čakalnicah letališč, names
Pravna praksa, 2012⁄49-50	Dvajset let Ustave RS - pomen ustavnosti in ustavna demokracija dr. Erik Kerševan, 20.12.2012 Kultura in umetnost
	dr. Erik Kerševan, Pravna praksa, 49-50/2012Nedavno je pod uredništvom profesorja na PF Univerze v Ljubljani dr. Igorja Kaučiča kot skupna publikacija Ustavnega sodišča in PF Univerze v Ljubljani v literarnem smislu "ugledal luč sveta" zbornik razprav, ki nazorno prikazujejo stanje slovenske ustavne demokracije po dvajsetih letih veljavnosti naše Ustave. Zbornik Dvajset let Ustave Republike Slovenije - pomen ustavnosti in ustavna demokracija (Ljubljana 2012, 418 strani) je nastal na podlagi konference ob dvajseti obletnici tega prelomnega trenutka, ko se je začelo graditi novo ustavno ureditev. Prek 31 prispevkov poskuša dati bralcu vpogled v ta razvoj in dosežene rezultate.
Pravna praksa, 2012⁄49-50	(Po)učno leto dr. Vesna Bergant Rakočević, 20.12.2012 Pravoznanstvo
	dr. Vesna Bergant-Rakočević, Pravna praksa, 49-50/2012Leto, ki se izteka, je bilo za slovenske sodnice in sodnike brez dvoma izjemno naporno. Bilo je turbulentno, polno "primerov stoletja" in z obilo medijske pozornosti, zlasti kritik. Leto bogatih izkušenj torej. Lahko si samo želimo, da so nas te izkušnje obogatile, izučile. Oscar Wilde je sicer dej
Pravna praksa, 2012⁄49-50	ZZZS Irena Vovk, 20.12.2012 Ostalo
	Irena Vovk, Pravna praksa, 49-50/2012(www.zzzs.si) in (https://zavarovanec.zzzs.si) Jezik: slovenščina Tip: samostojno spletišče Vzdrževanost: dobra Multimedijska podpora: elektronske storitve ZZZS (na primer e-naročanje evropske kartice zdravstvenega zavarovanja), e-gradiva, čakalne dobe in ordinacijski
Pravna praksa, 2012⁄49-50	Enako obravnavanje varovanih kategorij presežnih delavcev? Zoran Skubic, 20.12.2012 Evropska (gospodarska) skupnost (unija)
	Zoran Skubic, Pravna praksa, 49-50/2012Pravo EU je posebej občutljivo na vprašanje (še) dopustne diskriminacije, pri čemer je poseben poudarek dan uresničevanju ter zagotavljanju ustrezne ravni varstva pravic do dela in iz njega. Zato niso redke sodbe, ki jih Sodišče (EU) izreče na podlagi vprašanj, povezanih s spoštovanjem določb Direktive 2000/78/ES o enakem obravnavanju pri zaposlovanju in delu. Ena zadnjih odločitev Sodišča je bila tako namenjena dilemi, kako v okviru programa razreševanja presežnih delavcev primerno uravnotežiti interese različnih kategorij varovanih delavcev in koliko je tu dopustno upoštevati njihovo možnost predčasne upokojitve - zlasti pri odmeri odpravnine.
Pravna praksa, 2012⁄49-50	Priznanje pravice do denarnega nadomestila za čas brezposelnosti Avtor ni naveden, 20.12.2012 Človekove pravice
	Avtor ni naveden, Pravna praksa, 49-50/2012Na Varuha se je obrnil pobudnik, invalid II. kategorije, zaradi nepriznanja pravice do denarnega nadomestila za čas brezposelnosti. Dne 1. oktobra 2011 mu je bila vročena redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga z enomesečnim odpovednim rokom. Delovno razmerje mu je prenehalo 31. oktobra 2011. S tem dnem je tudi potekel rok za vložitev tožbe zoper odpoved. Dne 8. novembra 2011 se je prijavil na Zavod RS za zaposlovanje, ta pa je zavrnil zahtevek za priznanje pravice do denarnega nadomestila za čas brezposelnosti v skladu z osmo alinejo drugega odstavka 63. člena Zakona o urejanju trga dela (ZUTD), ker pobudnik ni vložil tožbe zoper odpoved. Pobudnik se je zoper odločbo Zavoda pritožil na Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, to pa je pritožbo zavrnilo.
Pravna praksa, 2012⁄49-50	Zapletena pota pridobivanja dovoljenja za prebivanje Katarina Vatovec, 20.12.2012 Evropska (gospodarska) skupnost (unija)
	Katarina Vatovec, Pravna praksa, 49-50/2012Zadeve s področja državljanstva EU, ki se znajdejo pred luksemburškim Sodiščem, so praviloma občutljive narave. Tako je tudi v pričujoči zadevi državljana tretje države, ki želi pridobiti dovoljenje za prebivanje kot družinski član državljana EU. Kljub temu pa je treba ugotoviti, da se zadeva ne bi znašla pred luksemburškim Sodiščem, če bi oče (japonski državljan) zaprosil za dovoljenje za prebivanje v državi članici gostiteljici, v kateri trenutno prebivata njegova žena in mladoletna hči, nad katero skupaj izvršujeta roditeljsko pravico (obe sta državljanki EU). Ker pa je zaprosil za izdajo dovoljenja v državi članici izvora svojega otroka, je bila potrebna razlaga prava EU.
Pravna praksa, 2012⁄49-50	Sodba glede suverenosti in morske meje med Nikaragvo in Kolumbijo Natali Gak, 20.12.2012 Civilno pravo
	Natali Gak, Pravna praksa, 49-50/2012Meddržavno sodišče je 19. novembra 2012 odločilo v sporu med Nikaragvo in Kolumbijo o suverenosti nad nekaterimi otoki v Karibskem morju in o drugih vprašanjih glede razmejitve meje na morju. Sodišče je obravnavalo več pravnih problematik, ki jih zaradi omejenega obsega prispevka ni mogoče v celoti predstaviti, zato bom predstavitev sodbe omejila zlasti na vprašanja suverenosti, kot so sposobnost prisvojitve otokov, načelo uti possidetis iuris in effectivités.
Pravna praksa, 2012⁄49-50	Alternativne prihodnosti EU dr. Matjaž Nahtigal, 20.12.2012 Evropska (gospodarska) skupnost (unija)
	dr. Matjaž Nahtigal, Pravna praksa, 49-50/2012Sedanji evropski kontekst ne ustreza potrebam večine evropskih državljanov, njihovim lokalnim skupnostim, regijam in državam članicam Evropske unije. Trajajoča gospodarska, finančna in socialna kriza je razkrila več šibkih elementov evropskih institucij in evropskih mehanizmov odločanja. Lizbonska pogodba kot temeljni evropski dokument ni predvidela gospodarske in finančne krize takih razsežnosti, zato EU in njene članice proti njej nimajo na voljo potrebnih varovalnih mehanizmov in instrumentov.
Pravna praksa, 2012⁄49-50	Nadzor službenih telefonov Irena Vovk, 20.12.2012 Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo
	Irena Vovk, Pravna praksa, 49-50/2012Neobvezno načelno mnenje, št. 0712-1/2011/2798, 26. oktober 2012 Ali delodajalec lahko preverja klicane oziroma klicoče številke zaposlenega? Podatki o klicanih in klicočih telefonskih številkah, datumu in dolžini telefonskih klicev so "sestavni element telefonskih komunikacij" in kot taki
Pravna praksa, 2012⁄49-50	Luksemburška kronika Irena Vovk, 20.12.2012 Evropska (gospodarska) skupnost (unija)
	Irena Vovk, Pravna praksa, 49-50/2012
Pravna praksa, 2012⁄49-50	Država se mora umakniti Maja Orlić, 20.12.2012 Pravoznanstvo
	Maja Orlić, Pravna praksa, 49-50/2012Za napredek slovenskega gospodarstva je treba znižati državni delež v podjetjih in ustvariti ustrezne razmere za tuje vlagatelje, je bilo glavno sporočilo strokovnjakov na konferenci Umik države iz gospodarstva, ki je potekala 11. decembra v hotelu Slon v Ljubljani. Akademsko društvo Pravnik je na treh okroglih mizah zbralo domače in tuje goste, ki so v burni razpravi predstavili svoja stališča, zakaj in kako dokončati privatizacijo v Sloveniji.
Pravna praksa, 2012⁄49-50	Dobre prakse v sodstvu Irena Vovk, 20.12.2012 Sodišča
	Irena Vovk, Pravna praksa, 49-50/2012"Konferenca dobrih praks v sodstvu, tokrat že tretja po vrsti, je tudi eden od dogodkov, ko opravljamo bilanco leta in skušamo samokritično ugotoviti, kaj bi lahko spremenili. Ugotavljam, da je sodstvo v podcenjujočem položaju. Vlada nas ne obravnava kot samostojno vejo oblasti, temveč kot navadnega proračunskega uporabnika. To se kaže tudi v pogovorih z najvišjimi predstavniki oblasti," je 9. decembra na Brdu pri Kranju dejal predsednik Vrhovnega sodišča Branko Masleša.
Pravna praksa, 2012⁄49-50	Holokavst na vašem krožniku Andreja Tratnik, 20.12.2012 Varstvo človekovih pravic
	Andreja Tratnik, Pravna praksa, 49-50/2012Prvi plakat: fotografija shujšanih in nagih taboriščnikov ob fotografiji shirane živine pod geslom: "Hodeči okostnjaki". Drugi plakat: fotografija kupa nagih trupel taboriščnikov, poleg pa fotografija kupa zaklanih prašičev z naslovom: "Končno ponižanje". Tretji plakat: fotografija taboriščnikov, strpanih v vrsto postelj, zraven pa fotografija kokoši v baterijski reji in napis: "Ko gre za živali, vsak postane nacist". Četrti plakat: fotografija sestradanega nagega taboriščnika in fotografija sestradanega goveda, naslovljena: "Holokavst na vašem krožniku", pod tem pa pripis: "Med letoma 1938 in 1945 je bilo v holokavstu ubitih 12 milijonov ljudi. Vsako uro je za namene človekovega prehranjevanja v Evropi ubitih vsaj toliko živali." Vse to so bili plakati, s katerimi je organizacija za pravice živali Peta skušala preprečiti trpljenje živali in ljudi prepričati v to, da bi se vzdržali uživanja živalskih proizvodov. V Nemčiji so državne oblasti oglaševalsko kampanjo preprečile, zato se je nemška veja organizacije Peta (pritožnica) pritožila na Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) in zatrjevala kršitev 10. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP), torej kršitev svobode izražanja.
<< Prejšnja \| Stran: 1 2 3 ... 72 \| Naslednja >>