O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 3
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 60)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄49-50

Ustavnopravni "z dežja pod kap"

Andraž Beguš, 21.12.2017

Splošni državni akti, simboli in prazniki

Andraž Beguš, Pravna praksa, 49-50/2017Nameravana sprememba 57. člena Ustave, ki očitno ne bo uspela in s katero naj bi se zagotovil ustavnopravni okvir za različno obravnavo javnih ter zasebnih šol na področju javnega financiranja osnovnošolskega izobraževanja, je med drugim tudi posledica tega, da je Ustavno sodišče (tudi) v zadevi U-I-269-12 po mojem mnenju povsem zgrešeno ustavnopravno interpretiralo omenjeni člen.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄49-50

Korist otroka, korist roditelja ali korist postopka?

Burkelc Frida, Felc Brina, 21.12.2017

Zakonska zveza in družinska razmerja

Frida Burkelc, mag. Brina Felc, Pravna praksa, 49-50/2017"Po pomenu in potrebi, da se korist otroka upošteva in zagotavlja v vseh razmerjih in situacijah, v katerih je otrok udeležen, sodi obravnavanje koristi otroka na začetek slehernega razmišljanja o pravnem položaju otroka." Ta misel bi morala biti delovni kompas vseh, ki odločajo o katerihkoli vprašanjih, ki zadevajo mladoletne otroke. Tudi takrat, ko se pojavi situacija, ki sicer v očeh pravnega formalista ni zapletena, je pa na drugi strani opredeljena s kompleksno življenjsko noto.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄48

Šport, politika in pravo - izključitev Rusije iz Olimpijskih iger

dr. Vesna Bergant Rakočević, 14.12.2017

Ostalo

dr. Vesna Bergant-Rakočević, Pravna praksa, 48/2017Nedavno sem prebrala resignirano ugotovitev vrhunskega pravnega strokovnjaka, da dandanes vse prevečkrat ne štejejo pravni argumenti, pač pa surova moč, in da tako doma kot tudi v svetu deluje zloraba prava. Ta misel me je pretresla, ironija usode pa je nanesla, da je sovpadla z novico, da je izvršni odbor Mednarodnega olimpijskega komiteja (MOK) iz olimpijskih iger, ki bodo v začetku naslednjega leta potekale v južnokorejskem Pjongčangu, izključil Rusijo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄48

S tujih knjižnih polic

Lora Briški, 14.12.2017

Kultura in umetnost

Lora Briški, Pravna praksa, 48/2017 About Non-State Actors in International Law Math Noortmann, August Reinisch in Cedric Ryngaert (ur.) (Hart Publishing, 2017, 424 strani) Položaj nedržavnih akterjev v mednarodnem pravu je med teoretiki p
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄47

Reševanje problema fiktivnih vpisov z zahtevo po sklenitvi pogodbe s študenti

Teršek Andraž, Blatnik Marko, 7.12.2017

Delovna razmerja

dr. Andraž Teršek, Marko Blatnik, Pravna praksa, 47/2017Ob jesenskem začetku letošnjega študijskega leta je nenadoma brez zdravstvenega zavarovanja in nekaterih drugih socialnih pravic (na primer do prehrane, prevozov, štipendiranja) ostalo kar okoli dva tisoč študentov. To se je zgodilo (oziroma - to je država storila) na temelju člena v Zakonu o visokem šolstvu, po katerem naj bi študente, ki sicer opravljajo študijske obveznosti, vseeno izvzeli iz kroga upravičencev do koriščenja pomembnih - in elementarnih - študentskih socialnih pravic. S tem sta finančno nepremostljiva težava in škoda nastali tistim študentom, ki so se med študijem prepisali na drug študij ali pa so se odločili za zaporedni študij. Status študenta so ohranili, zadevne pravice pa jim pripadajo le za obdobje trajanja prvega študijskega programa.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄45-46

Dnevi slovenskih pravnikov 2017 (4.)

Lora Briški, 23.11.2017

Ostalo

Lora Briški, Pravna praksa, 45-46/2017"Ideja za sekcijo se je oblikovala v času, ko se je razprava okrog predloga ZKP-N zelo razplamtela," je zbrane na sekciji o alternativah v kazenskem procesnem pravu nagovoril profesor na PF Univerze v Ljubljani dr. Primož Gorkič in nadaljeval,
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄45-46

Sistemska anomalija in protiustavnosti predpisov pri zaposlovanju mladih

Blatnik Marko, Teršek Andraž, 23.11.2017

Delovna razmerja, ZAPOSLOVANJE IN BREZPOSELNOST

Marko Blatnik, dr. Andraž Teršek, Pravna praksa, 45-46/2017Kot pravnika, ki se pri svojem strokovnem delu pogosto soočava s kršitvami delavskih in socialnih pravic, sva v zadnjem času prepoznala več kršitev delavskih in socialnih pravic mladih (nekatere tipične so popisane v knjigi Pravna ignoranca škodi 2: kritika pravne prakse). Do ugotovitve, da mladi ne prejmejo pravnega varstva delavskih in socialnih pravic, pa nobena država, še posebej pa ne članica EU, ne sme biti ravnodušna.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄45-46

S tujih knjižnih polic

Lora Briški, 23.11.2017

Kultura in umetnost

Lora Briški, Pravna praksa, 45-46/2017 Care of the Mentally Disordered Offender in the Community Alec Buchanan, Lisa Wootton (ur.) (Oxford University Press, 2017, 384 strani) Alec Buchanan in Lisa Wootton sta z ekipo strokovnjakov v enem delu združ
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄45-46

Pravica do jubilejne nagrade javnega uslužbenca, ki dela krajši delovni čas

mag. Nataša Belopavlovič, 23.11.2017

Delovna razmerja

mag. Nataša Belopavlovič, Pravna praksa, 45-46/2017Delavka je leta 2007 v javnem zavodu sklenila pogodbo o zaposlitvi za delo s krajšim delovnim časom, tako da dela 20 ur tedensko.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄44

Novosti pravnega varstva v postopkih javnega naročanja

dr. Nejc Brezovar, 16.11.2017

PRORAČUN

dr. Nejc Brezovar, Pravna praksa, 44/2017Vlada Republike Slovenije se je v Strategiji razvoja javne uprave 2015-2020 (Javna uprava 2020) zavezala, da bo zagotovila učinkovitejšo (u)porabo virov z (med drugim) vzpostavitvijo ustreznih mehanizmov za učinkovito in pregledno izvajanje javnih naročil.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄43

Dnevi slovenskih pravnikov 2017 (2.)

Gale Maksimilijan, Gorjup Ines, Kolenc Blaž, Briški Lora, 9.11.2017

Ostalo

Maksimilijan Gale, Ines Gorjup, Blaž Kolenc, Lora Briški, Pravna praksa, 43/2017Z mislijo "če je gospodarstvo avto, je gradbeništvo njegov motor" je odvetnik dr. Konrad Plauštajner v svojem uvodnem nagovoru poudaril pomen gradbeništva in njegovega pravnega urejanja ter k besedi povabil odvetnika Ivana Ravbarja, ki je predstavil pravno naravo projektantove odgovornosti za napako gradnje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄43

Slovenski poskus št. 1 oziroma prvi osnutek novele Zakona o varstvu osebnih podatkov

Markovič Zlatka, Brajnik Maja, 9.11.2017

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Zlatka Markovič, Maja Brajnik, Pravna praksa, 43/2017Ko se bo Splošna uredba o varstvu podatkov iz leta 2016 pričela neposredno uporabljati, bomo lahko govorili o novi eri prostega pretoka znotraj Evropske unije - o prostem pretoku osebnih podatkov. Ne gre za oblikovanje pete temeljne svoboščine notranjega trga, ampak to pomeni, da se s Splošno uredbo o varstvu podatkov raven varstva osebnih podatkov znotraj držav članic izenačuje. Cilj tega je, da pretok osebnih podatkov znotraj Evropske unije v prihodnje ne bo omejen ali celo prepovedan iz razlogov, povezanih z različno ravnjo varstva posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄43

Krasni novi svet tehnologije razpršenih evidenc, žetonov in avtonomnih organizacij

Aleš Butala, 9.11.2017

Splošno o vrednostnih papirjih in borzi

Aleš Butala, Pravna praksa, 43/2017Vse se je začelo s programi, ki so bili večinoma uporabljani za brezplačen prenos avtorsko zaščitenih vsebin med njihovimi uporabniki. Ti programi so omogočili prvo splošno razširjeno uporabo tehnologije peer-to-peer,saj so povezali računalnike in dokumente na njih v razpršeno omrežje enakovrednih računalnikov, med katerimi so brez sodelovanja posrednika potovale medijske datoteke. Ker v omrežju ni obstajal centralni računalnik ali drug subjekt, ki bi kot arbiter elegantiarum nadzoroval, kdo se v omrežje vpiše ali kaj se v omrežju prenaša, je bila vsebina, ki je bila v omrežju na voljo uporabnikom, odvisna le od odločitve uporabnika, ali se bo omrežju pridružil in kaj bo v njem delil. In prav ta svobodomiselni anarhizem omrežij peer-to-peer je bil seme, na katerem je zrasla tehnologija razpršenih evidenc.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄41-42

S tujih knjižnih polic

Lora Briški, 26.10.2017

Kultura in umetnost

Lora Briški, Pravna praksa, 41-42/2017 Tomorrow's Lawyers Richard Susskind (Oxford University Press, 2017, 240 strani) Tomorrow's Lawyers predpostavlja, da vstopamo v dobo, ki bo popolnoma spremenila svet prava, kot ga poznamo. V dobo, ki jo bodo z
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄38

Slovenija in Hrvaška po arbitražni odločbi: bo jalovo sodelovanje končno postalo evropsko - lojalno?

Erazem Bohinc, 5.10.2017

Republika Hrvaška

Erazem Bohinc, Pravna praksa, 38/2017V organizaciji Slovenskega društva za evropsko pravo je v četrtek, 31. avgusta, na Evropski pravni fakulteti Nove univerze v Ljubljani potekalo predavanje prof. dr. Marka Pavlihe na temo aktualne tematike o arbitražni odločbi in njeni uveljavitvi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄38

Zastaranje terjatev za prispevke za elektriko in plin

Tomažič Luka Martin, Bratina Borut, 5.10.2017

Obligacije

Luka-Martin Tomažič, dr. Borut Bratina, Pravna praksa, 38/2017S tem kratkim prispevkom želiva avtorja opozoriti na zmotno razlago določila 355. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) v praksi, in sicer v zvezi z računi za gospodinjski odjem električne energije in zemeljskega plina. Pokazala bova, da pri izdaji enotnih računov omrežnina in drugi prispevki nimajo akcesorne narave glede na terjatev za dobavljeno energijo in da posledično zanje veljajo daljši zastaralni roki, tudi kadar gre za enotni račun. Zadeva je po najinem mnenju zanimiva tako z vidika gospodinjskega odjemalca kot tudi z vidika dobaviteljev in sistemskih operaterjev, zlasti v primeru, kadar gre za popravke prevzetih količin za pretekla obdobja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄36-37

Zadeva Magna in razlastitev v korist zasebnega podjetja

dr. Marko Brus, 27.9.2017

Gospodarske družbe, splošni predpisi

dr. Marko Brus, Pravna praksa, 36-37/2017Zadeva Magna je doslej že zaposlovala državno upravo, ustavne pravnike, politike, novinarje in povsem navadne ljudi. Okvir celotne zadeve je znan iz časopisja. Naložbenik Magna Steyr, avtomobilski dobavitelj, d.o.o., Ljubljana, se je nameril zgraditi veliko tovarno v občini Hoče - Slivnica. Slovenska državna uprava je bila s takšno zamislijo zadovoljna in je naložbeniku obljubila pomoč. Ni ostalo le pri besedah. Razmeroma hitro je bil sprejet poseben zakon, ki ga časopisje imenuje preprosto Lex Magna, v resnici pa ima precej bolj zapleteno ime: Zakon o zagotavljanju pogojev za izvedbo strateške investicije na razvojnem območju v Občini Hoče - Slivnica (ZZPISI). Po poročilih iz časopisja je bilo medtem že izdano tudi okoljevarstveno soglasje, ki pa še ni pravnomočno in zoper katerega bo neka okoljevarstvena organizacija predvidoma vložila pritožbo. Priprave na uresničevanje naložbe medtem napredujejo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄36-37

Olajševalne in obteževalne okoliščine

Čejvanovič Jan, Babnik Ana, 27.9.2017

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Jan Čejvanovič, Ana Babnik, Pravna praksa, 36-37/2017Prispevek obravnava sodno prakso višjih sodišč in Vrhovnega sodišča s področja olajševalnih in obteževalnih okoliščin. Cilj prispevka je celostna obravnava okoliščin, po katerih posegajo slovenska sodišča pri odmeri kazni obsojenemu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄36-37

S tujih knjižnih polic

Lora Briški, 27.9.2017

Kultura in umetnost

Lora Briški, Pravna praksa, 36-37/2017Depresija je brezoblična. Izmika se enostavni splošni opredelitvi ter kategorijam medicinske in pravne vede. Je del posameznika ali predator? Mar oseba, ki trpi za depresijo, lahko odgovarja za svoja dejanja?
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄34

Iniciativa Blockchain Slovenija

dr. Nejc Brezovar, 14.9.2017

Davek od dohodka pravnih oseb

dr. Nejc Brezovar, Pravna praksa, 34/2017Evropska unija oziroma Evropska komisija je že leta 2010 sprejela strategijo Evropa 2020: Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast (COM(2010)2020), ki vključuje sedem pobud za t. i. prednostna področja, med katere sodi Evropska digitalna agenda 2020 (COM(2010)245). Slednja je bila kasneje (leta 2015) nadgrajena s Strategijo za enotni digitalni trg. Vizija Vlade Republike Slovenije je: Slovenija, zelena referenčna država v digitalni Evropi. Slovenija je lahko referenčna oziroma vzorčna, ker razpolaga s ključnimi kompetencami, potrebnimi za digitalno transformacijo (dobro razvit sektor IKT, usposobljena delovna sila, stabilno okolje, fleksibilna državna administracija, dobra geostrateška lega, je nadpovprečna na področju e-poslovanja in uporabe računalništva v oblaku itd.). Je tudi država optimizma, priložnosti, aktivnih državljanov in inovativnega gospodarstva. Ob tem se zaveda pomembnosti uporabe moderne digitalne tehnologije za večjo kakovost življenja, za zeleno in vključujočo rast ter napredno družbo. Koalicijski sporazum za sodelovanje v Vladi 2014-2018 določa, da se partnerji zavedajo, da lahko informacijske tehnologije Sloveniji zagotovijo globalno konkurenčno prednost, obenem pa državljanom olajšajo vsakodnevna opravila ali celo ponudijo priložnosti za osebnostni razvoj. Vlada je leta 2016 sprejela Strategijo razvoja informacijske družbe do leta 2020 (Digitalna Slovenija 2020). Naloge s področja informacijske družbe od uveljavitve novele Zakona o državni upravi (ZDU-1J) opravlja Ministrstvo za javno upravo. Leta 2016 se je oblikoval tudi forum Digitalna koalicija, namenjen usklajevanju digitalnega preoblikovanja Slovenije v sodelovanju z deležniki iz gospodarstva, raziskovalno-razvojnega sektorja, civilne družbe in javnega sektorja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄33

S tujih knjižnih polic

Lora Briški, 7.9.2017

Kultura in umetnost

Lora Briški, Pravna praksa, 33/2017 Remorse, Penal Theory and Sentencing Hannah Maslen (Hart Publishing, 2017, 232 strani) Monografija se ukvarja z vprašanjem, ki se teoretikom postavlja že nekaj časa, v pomembnejših diskusijah pa - po avtoričinem mnenju
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄33

Tvoja Evropa

Lora Briški, 7.9.2017

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Lora Briški, Pravna praksa, 33/2017Je bil vaš let prestavljen, prtljaga pa izgubljena? Se želite preseliti v Antwerpen, ustanoviti gospodarsko družbo, vendar pa vas skrbi vsa "papirologija", s katero se boste morali soočiti? Kako dobiti povračilo plačila za oblačila, kupljena prek spleta, ki vam niso prav? Kdo bo plačal vaše zdravljenje, če se poškodujete na smučanju v drugi državi članici Evropske unije (EU)? Kako lahko patentirate svoj izum na evropskem nivoju? Delate v Luksemburgu, živite v Franciji - katera država bo izplačevala prejemke za preživljanje, vzgojo in izobraževanje vaših otrok?
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄32

S tujih knjižnih polic

Lora Briški, 31.8.2017

Kultura in umetnost

Lora Briški, Pravna praksa, 32/2017 Untersuchungshaft - Ein Leitfaden für die Praxis Diego R. Gfeller, Adrian Bigler, Duri Bonin (Schulthess Verlag, 2017, 350 strani) Namen dela, ki obravnava vprašanje pripora, je pomoč tistim, ki se z uporabo tega omejev
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄30-31

Zločin in kazen Justina Gatlina

dr. Vesna Bergant Rakočević, 24.8.2017

Šport in organizacije

dr. Vesna Bergant-Rakočević, Pravna praksa, 30-31/2017V nedeljo, 5. avgusta, zvečer je 55.000 gledalcev na londonskem stadionu pričakovalo enega izmed vrhuncev letošnjega svetovnega prvenstva v atletiki: slovo najhitrejšega človeka v zgodovini, Jamajčana Usaina Bolta - njegov zadnji nastop v finalu teka na 100 metrov. Čeprav daleč od svojih rekordnih dosežkov, je bil Bolt glavni favorit za zmago, nekaj vznemirjenja je prinesel le njegov poraz proti Američanu Colemanu v polfinalnem teku. Vedno z žvižgi pospremljenega "notornega dvakratnega dopinškega goljufa" Justina Gatlina nihče ni pričakoval, ali pa želel, prav na vrhu. A zgodilo se je ravno to, zmagal je Gatlin: s silovitim finišem je v zadnjih metrih teka za stotinko sekunde prehitel rojaka Colemana, še za stotinko več pa Bolta. Stadion je obmolknil, tišino so prekinjali le vzkliki "buuu" pa aplavz Boltu, ki je osvojil tretje mesto; častnega kroga zmagovalca ni bilo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄28-29

S tujih knjižnih polic

Lora Briški, 20.7.2017

Kultura in umetnost

Lora Briški, Pravna praksa, 28-29/2017Pravo Evropske unije (EU) se stalno in hitro spreminja. Po eni strani gre za vse pogostejše prilagajanje primarne zakonodaje, kar je pripeljalo do vse tesnejšega sodelovanja držav članic EU. Po drugi strani narašča tudi obseg sekundarne zakonodaje in sodne prakse, katere vpliv sega tudi zunaj meja EU.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(60)

Leto objave

< Vsi
2017(60)
> Januar(4) > Februar(3) > Marec(8) > April(3) > Maj(5) > Junij(9) > Julij(4) > Avgust(2) > September(6) > Oktober(3) > November(8) > December(5)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

< Vsi
AB CĆČDĐEFGHIJKLMNOPQRSŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov