Literatura

Stran 1 / 2 Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 27)
Publikacija	Članek
Pravna praksa, 2012⁄47	Kako v kazenskem postopku vrednotiti dokaze, ki so bili pridobljeni v tujini dr. Katja Šugman Stubbs, 6.12.2012 Kazenski postopek
	dr. Katja Šugman-Stubbs, Pravna praksa, 47/2012V zadnjem času se je v nekaj aktualnih primerih pojavilo sicer vedno težko vprašanje, kako vrednotiti dokaze, ki so bili pridobljeni v tujini. Gre za eno najzahtevnejših vprašanj procesnega prava, na katerega ni mogoče vnaprej enoznačno odgovoriti. Pogledali si bomo različne oblike mednarodne pravne pomoči, raznolikost možnosti, ki jih države ubirajo, ko se spopadajo s temi vprašanji, ter opozorili na dve v temelju različni možnosti, kako tuji dokazi pridejo v drug sistem: bodisi s sodelovanje države odreditve ali pa jih druga država pridobi neodvisno, pa jih prva samo prevzame v svoj sistem. Na koncu bom analizirala slovensko sodno prakso in različne teste presoje: od zakonskega, do širšega in ožjega ustavnega testa. Sledijo še priporočila o tem, kateri test presoje uporabiti v različnih primerih.
Pravna praksa, 2012⁄46	Vezanost uprave na odločbe upravnega sodstva Mitja Šuligoj, 29.11.2012 Upravni postopek in upravne takse
	Mitja Šuligoj, Pravna praksa, 46/2012Zakon o upravnem sporu (ZUS-1) v četrtem odstavku 64. člena določa, da če (Upravno) sodišče s sodbo tožbi ugodi in izpodbijani upravni akt odpravi ter zadevo vrne upravnemu organu v ponovni postopek, je upravni organ v slednjem vezan na pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava in na njegova stališča glede postopka. Vrhovno sodišče RS je v sklepih št. X Ips 1095/2004 z dne 11. aprila 2007, X Ips 1617/2005 z dne 20. junija 2007, X Ips 519/2007 z dne 14. novembra 2007 idr. to normo razložilo tako, da ima upravni organ v ponovljenem postopku možnost odločiti v nasprotju z mnenjem in napotki sodišča, če ima za to utemeljene razloge. Taki razlagi pravna doktrina večinsko nasprotuje.
Pravna praksa, 2012⁄41-42	Povrnitev davka na motorna vozila za invalide Eva Štromajer, 25.10.2012 Druge davščine in olajšave
	Eva Štromajer, Pravna praksa, 41-42/2012Mati hčerke s statusom invalida se odloča o nakupu vozila, ki presega delovno prostornino dveh litrov (dizelski motor), in glede na določbe Zakona o davku na motorna vozila (ZDMV) ni prepričana, ali bo v tem primeru upravičena do povrnitve davka na motorna vozila. • Kakšna pravila veljajo glede povrnitve davka na motorna vozila v primeru vozil, posebej prirejenih za prevoz invalidov?
Pravna praksa, 2012⁄38	Razlike med pogodbeno in zakonito predkupno pravico Nadija Šuler, 4.10.2012 Lastnina in druge stvarne pravice
	Nadija Šuler, Pravna praksa, 38/2012Pogodbena predkupna pravica nastane izključno po volji strank pravnega posla in je tudi njeno uresničevanje odvisno od strank, podlaga za zakonito predkupno pravico pa je zakon in je stranki ne moreta izključiti. Izjema je predkupna pravica družbenika družbe z omejeno odgovornostjo za nakup poslovnega deleža po Zakonu o gospodarskih družbah (ZGD-1). Razlika med obema vrstama predkupne pravice pa ni samo v pravni podlagi in njeni (ne)dispozitivnosti.
Pravna praksa, 2012⁄36	Brez spremljanja učinkov zakonov do negotovosti in zmede dr. Igor Šoltes, 20.9.2012 Pravoznanstvo
	dr. Igor Šoltes, Pravna praksa, 36/2012Računsko sodišče Republike Slovenije je pet let po prvem izdalo drugo revizijsko poročilo o oceni stanja na področju priprav in izvajanja analiz učinkov predlaganih predpisov (ang. Regulatory Impact Assessment - RIA). Pomemben učinek, ki smo ga želeli doseči z obema revizijama, je vplivati na način razmišljanja o regulaciji v državni upravi in tudi širše v javni upravi, ne nazadnje tudi v javnosti, ter povečati ozaveščenost pripravljavcev, predlagateljev in vseh drugih, vključenih v postopek sprejemanja in izvajanja predpisov.
Pravna praksa, 2012⁄36	Evolutivna teorija razvoja prava dr. Tilen Štajnpihler, 20.9.2012 Kultura in umetnost
	dr. Tilen Štajnpihler, Pravna praksa, 36/2012"Pravo namreč ni nekaj, kar bi se dalo ujeti samo v statične določbe posameznih zakonov in zakonikov. Če je družba kot celota gibanje in proces, potem je, jasno, pravo kot njen imunski sistem tudi gibanje in proces: odvijati se mora hitro in sproti. In v imenu tiste logike, ki je - pravičnost." Tako je pred leti zapisal Boštjan M. Zupančič in zdi se, da njegove besede še vedno odmevajo v slovenskem pravnem prostoru. Med drugim tudi v Evolutivni teoriji razvoja prava dr. Anžeta Erbežnika (GV Založba, Ljubljana 2012, 250 strani).
Pravna praksa, 2012⁄33	Prof. dr. Katja Vodopivec (1917-2012) dr. Alenka Šelih, 30.8.2012 Ostalo
	dr. Alenka Šelih, Pravna praksa, 33/2012Pred dnevi smo se poslovili od dr. Katje Vodopivec, zaslužne profesorice PF Univerze v Ljubljani in dolgoletne direktorice Inštituta za kriminologijo pri tej fakulteti. Med delovanjem, ki je zajemalo desetletja med letoma 1954 in 1985, je bila prof. Vodopivčeva osrednja osebnost na področju raziskovanja kriminalitete, pri oblikovanju odziva nanjo in pri njenem preprečevanju. V letih od 1961 do 1972 je tudi vodila tedaj edino raziskovalno ustanovo na tem področju - Inštitut za kriminologijo pri PF, na katerem je bila zaposlena kot raziskovalka od njegove ustanovitve leta 1954.
Pravna praksa, 2012⁄29-30	Izbris, Demos in dejstva dr. Neža Kogovšek Šalamon, 26.7.2012 Politične stranke
	dr. Neža Kogovšek-Šalamon, Pravna praksa, 29-30/2012V PP, št. 28/2012, je bilo mogoče prebrati uvodnik Antona Tomažiča, nekdanjega predsednika Zakonodajno-pravne komisije pri Skupščini RS v času osamosvojitve. V dokaj samoinkriminatornem besedilu avtor zapiše, da je bil Demos nekaj najlepšega, kar se je zgodilo slovenskemu narodu. Ne da bi se spuščali v celovito ocenjevanje vloge Demosa, ki bi preseglo namen tega prispevka, lahko z vidika izbrisa (na katerega se uvodnik v svojem bistvu nanaša) s precejšnjo gotovostjo zatrdimo, da je bil Demos nekaj najslabšega, kar se je zgodilo izbrisanim.
Pravna praksa, 2012⁄29-30	Sankcije v primeru kršitve predkupne pravice Nadija Šuler, 26.7.2012 Lastnina in druge stvarne pravice
	Nadija Šuler, Pravna praksa, 29-30/2012Predkupna pravica pomeni omejitev lastninske pravice, ki ima podlago v 37. členu Stvarnopravnega zakonika (SPZ) in je lahko določena v javnem ali zasebnem interesu. Lahko je dogovorjena s pogodbo (pogodbena predkupna pravica) ali pa predpisana z zakonom (zakonita predkupna pravica). Slednja se bistveno pogosteje pojavlja pri prometu z nepremičninami kot s premičninami. Pogodbeno predkupno pravico v celoti ureja Obligacijski zakonik (OZ), zakonita predkupna pravica pa ni celovito obdelana v nobenem zakonu, temveč po delih v zakonih, ki pokrivajo različna področja, kot bom pojasnila v nadaljevanju. Posebna vrsta predkupne pravice je pravica družbenika družbe z omejeno odgovornostjo za nakup poslovnega deleža, določena v četrtem odstavku 481. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1). Gre za zakonito predkupno pravico, ki pa jo je mogoče izključiti z družbeno pogodbo. Med zakonito in pogodbeno predkupno pravico obstajajo številne razlike, predmet tega prispevka pa so razlike v sankcijah zaradi kršitve te pravice.
Pravna praksa, 2012⁄26	Poseg ZUJF v pravico javnih uslužbencev do regresa za letni dopust dr. Katarina Kresal Šoltes, 5.7.2012 Delovna razmerja
	dr. Katarina Kresal-Šoltes, Pravna praksa, 26/2012Vsaka vlada ima kdaj skušnjave, da bi posegla v sklenjene kolektivne pogodbe, kadar oceni, da te ne sledijo ciljem njene ekonomske politike. Vendar pri tem nekatere bolj in druge manj upoštevajo opozorila stroke, da zakonski in drugi oblastni ukrepi, ki suspendirajo sklenjene kolektivne pogodbe in/ali retroaktivno posegajo v pridobljene pravice, lahko pomenijo kršitev mednarodno in ustavno varovane avtonomije kolektivnega pogajanja kot vidika sindikalne svobode in načela pravne države. Menim, da so s tega vidika lahko sporni tudi ukrepi za uravnoteženje javnih financ, med njimi tudi poseg v pravico javnih uslužbencev do regresa za letni dopust za leto 2012.
Pravna praksa, 2012⁄26	Odgovornost dr. Neža Kogovšek Šalamon, 5.7.2012 Varstvo človekovih pravic
	dr. Neža Kogovšek-Šalamon, Pravna praksa, 26/2012Evropsko sodišče za človekove pravice je sprejelo pilotno sodbo, s katero je Sloveniji naložilo plačilo odškodnine petim pritožnikom in eni pritožnici, na sistemski ravni pa je državi zadalo nalogo, da vzpostavi shemo za popravo krivic. Čeprav z vsemi vidiki sodbe ne moremo biti zadovoljni (glejte predstavitev sodbe v tej številki), je rezultat postopka presegel pričakovanja.
Pravna praksa, 2012⁄26	Izbrisanim je treba izplačati odškodnine dr. Neža Kogovšek Šalamon, 5.7.2012 Varstvo človekovih pravic, Človekove pravice
	dr. Neža Kogovšek-Šalamon, Pravna praksa, 26/2012Veliki senat Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) je 26. junija 2012 izdal težko pričakovano sodbo v zadevi Kurić in drugi proti Sloveniji, ki jo je pred šestimi leti (4. julija 2006) z vložitvijo pritožbe sprožilo enajst izbrisanih prebivalcev in prebivalk. S sodbo je ugotovilo kršitev pravice do varstva zasebnega in družinskega življenja, pravice do učinkovitega pravnega sredstva in prepovedi diskriminacije. S pritožbo je uspelo šest od desetih
Pravna praksa, 2012⁄24-25	Odvzem volilne pravice - plovba ESČP med Scilo in Karibdo Iztok Štefanec, 21.6.2012 Varstvo človekovih pravic
	Iztok Štefanec, Pravna praksa, 24-25/2012Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je 22. maja letos v sodbi v zadevi Scoppola proti Italiji (št. 3) ugotovilo, da odvzem volilne pravice ne pomeni kršitve 3. člena Protokola št. 1 k Evropski konvenciji o človekovih pravicah (EKČP), čeprav sankcija nastopi ex lege, in ne po sodni presoji vsakega konkretnega primera posebej, če je ustrezno tehtanje ob spoštovanju načela sorazmernosti predhodno opravil zakonodajalec.
Pravna praksa, 2012⁄20	Različni vidiki mobinga v javni upravi Ljubica Šalinger, 24.5.2012 Delovna razmerja, Kazniva dejanja in gospodarski prestopki
	Ljubica Šalinger, Pravna praksa, 20/2012V prispevku bom predstavila mobing, ki se izvaja nad javnimi uslužbenci. Članek temelji predvsem na opažanjih in izkušnjah v času dvajsetletnega službovanja v javni upravi in v zadnjem času v vlogi sindikalnega zaupnika. Mobing najprej predstavljam na splošno, nato se bom osredotočila na javno upravo in posebnosti mobinga znotraj sistema, ki vplivajo na njegovo razširjenost na tem področju. Pogledali si bomo nekatere vzroke, izvajalce in tarče mobinga ter načine izvajanja in zlorabe mobinga v javni upravi. Na koncu bom opisala posledice, ki jih ima mobing na javne uslužbence, na državo kot delodajalca in na uporabnike storitev v javni upravi.
Pravna praksa, 2012⁄18	Naknadna vplačila Nadija Šuler, 10.5.2012 Gospodarske družbe, splošni predpisi
	Nadija Šuler, Pravna praksa, 18/2012Določbe Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) o naknadnih vplačilih družbenikov družbe z omejeno odgovornostjo so skope. Enako velja za sodno prakso in literaturo. Odsotnost sodne prakse je morda odraz dejstva, da je odločitev o naknadnih vplačilih v dispoziciji družbenikov, in ko se ti enkrat (soglasno) odločijo zanje, jo tudi uresničijo.
Pravna praksa, 2012⁄16-17	S "supervarčevalnim" zakonom nad socialno državo dr. Katarina Šoltes, 26.4.2012 SOCIALNO VARSTVO IN ZAVAROVANJE, Uprava
	dr. Katarina Šoltes, Pravna praksa, 16-17/2012Kafka v Procesu znameniti dialog med jetniškim kaplanom in K. sklene takole: "Ne," je rekel duhovnik, "ne smemo vsega imeti za resnično, to moramo imeti samo za nujno." "Žalostna misel," je rekel K. "S tem postane laž svetovni red." Nenehno poslušamo mantro, da moramo imeti "varčevalne" ukrepe za nujne, ker da sploh nimamo drugih alternativ. Čeprav v resnici niti ne vemo, ali so ti sploh primerni za izhod iz krize, o čemer dvomijo številni ugledni strokovnjaki, in čeprav v resnici vsi vemo, da bodo ti ukrepi zmanjšali ekonomske, socialne in kulturne pravice ter postopoma izvotlili socialno državo. Grčija je žalosten primer take prakse.
Pravna praksa, 2012⁄15	Prevzem zdravih jeder Ilić Uroš, Jan Matjaž, Štefančič Klemen, 19.4.2012 Gospodarske družbe, splošni predpisi
	mag. Uroš Ilić, Matjaž Jan, Klemen Štefančič, Pravna praksa, 15/2012V gospodarski praksi se praviloma prevzemajo solventne gospodarske družbe z visoko likvidnostjo, neizrabljenimi možnostmi zadolževanja ter ugodnim razmerjem med denarnimi tokovi in tržno ceno delnic. V času gospodarske krize pa prevzemniki pogosteje proučujejo tudi možnosti prevzema insolventnih tarč, ki so zanje lahko zanimive zaradi sinergij v povezovanju poslovnih aktivnosti podjetij, pridobitve distribucijskih kanalov, tržnih deležev in proizvodnih procesov insolventnih družb. Vsi ti dejavniki predstavljajo posebno vrednost, ki je v primeru prenehanja delovanja podjetja ni mogoče vedno ustrezno izrabiti. Insolventne družbe so lahko prevzete tudi tedaj, ko se nad njimi že vodi sodni postopek zaradi insolventnosti. Insolventni dolžnik je v postopku prisilne poravnave lahko prevzet na podlagi sklepa upniškega odbora v okviru instituta spremembe osnovnega kapitala, s katerim lahko upnik pridobi delnice dolžnika in tako tudi nadzor nad družbo. V stečajnem postopku do pridobitve delnic dolžnika ne more priti, saj se razveljavijo, lahko pa se prevzame dolžnikov podjem - tj. premoženje, ki tvori poslovno celoto, in tako prav tako doseže podobne ekonomske učinke kot s prevzemom. Do prevzemov pa lahko pride tudi v primerih nakupa večinskega oziroma pomembnega deleža delnic (hčerinskih ali drugih delniških družb), katerih imetnik je insolventni dolžnik, kadar so predmet prodaje v stečajnem postopku. Take transakcije so za upnike stečajnega dolžnika najugodnejše, saj je v teh primerih cena delnic zaradi prevzemne premije lahko bistveno višja.
Pravna praksa, 2012⁄14	Pravilna geometrijska umestitev grba na zakonsko uporabni zastavi Slovenije Hartner Ryan, Širovnik Nejc, 12.4.2012 Pravoznanstvo
	mag. Ryan Hartner, Nejc Širovnik, Pravna praksa, 14/2012Sedmi april 1848 je bil za Slovence prav poseben dan in pravniki smo imeli pri tem pomembno vlogo. Naš davni kolega, takrat enaindvajsetletni študent prava, pesnik in poznejši politik Lovro Toman je prišel s tovariši juristi v Ljubljano z Dunaja ter v gostilni Zlata zvezda (zdaj Wolfova 8) prvič razvil slovensko belo-modro-rdečo zastavo. V spomin na ta dan vsako leto v začetku aprila proslavljamo Dan slovenske zastave. Za naše barve in za podobo naše zastave nam pravnikom, tako, še zlasti ne sme biti vseeno.
Pravna praksa, 2012⁄14	Družinski zakonik je padel, vprašanja ostajajo Boštjan Vernik Šetinc, 12.4.2012 Človekove pravice
	Boštjan Vernik-Šetinc, Pravna praksa, 14/2012Obžalujem, da so bila v referendumski razpravi krepko zanemarjena nekatera pravna dejstva in spoznanja o prepovedi diskriminacije. Zlasti pri najhujši nevralgični točki razprave: (ne)vključevanju urejanja razmerij istospolno usmerjenih oseb v Družinski zakonik (DZ).
Pravna praksa, 2012⁄13	Kdaj plačati pravično nadomestilo za predvajanje fonogramov in kdaj ne? Vilma Alina Šoba, 5.4.2012 Intelektualna lastnina
	Vilma Alina Šoba, Pravna praksa, 13/2012Phonographic Performance (Ireland) Limited (PPL) proti Irski, C-162/10, 15. marec 2012 Societ? Consortile Fonografici (SCF) proti Marcu Del Corsu, C-135/10, 15. marec 2012 Hoteli, ki svojim gostom v sobah ponujajo predvajanje glasbe, morajo lastnikom avtorskih pravic plačati nadomestilo; zobozd
Pravna praksa, 2012⁄10	Zakaj je Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije nevarna za uporabo Miha Šercer, 15.3.2012 Delovna razmerja
	Miha Šercer, Pravna praksa, 10/2012Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije (KPDT), katere veljavnost je bila s sklepom ministrice razširjena na vse delodajalce v dejavnosti G - Trgovina, popravila motornih vozil in izdelkov široke porabe, velja za več kot 100.000 zaposlenih. Gre torej za eno pomembnejših kolektivnih pogodb v našem prostoru, vendar je treba ugotoviti, da je na več mestih v nasprotju z zakonom in kot taka, lahko rečemo, nevarna za uporabo.
Pravna praksa, 2012⁄9	Dolžina citata v članku? - Ne! Nevenka Šorli, 8.3.2012 Civilni sodni postopki
	Nevenka Šorli, Pravna praksa, 9/2012Na moj članek Sodno varstvo - loterija? se je v zadnji številki PP odzvala Nada Mitrović, sodnica svetnica in vodja gospodarskega oddelka Višjega sodišča v Ljubljani. Ker so njena stališča nepravilna in celo zavajajoča, jih moram v nadaljevanju zavrniti.
Pravna praksa, 2012⁄8	O pomenu vknjižbe lastninske pravice Hudej Jasna, Ščernjavič Iztok, 1.3.2012 Lastnina in druge stvarne pravice, Stanovanjska razmerja, poslovne stavbe in prostori
	Jasna Hudej, Iztok Ščernjavič, Pravna praksa, 8/2012V prispevku Lastninska pravica kot zgolj relativna (inter partes) pravica, ki je bil objavljen v Pravni praksi, št. 6-7/2012, je avtor Franci Krivec komentiral najin prispevek z naslovom Ponovni premislek o nekaterih temeljnih izhodiščih stvarnega prava pri prenosu lastninske pravice na nepremičninah (PP, št. 3/2012, priloga).
Pravna praksa, 2012⁄8	Sodno varstvo - vse pogosteje tudi farsa (2.) Nevenka Šorli, 1.3.2012 Pravoznanstvo
	Nevenka Šorli, Pravna praksa, 8/2012V zadnji PP sem opozorila na problem nadzora nad strokovnim delom sodnikov pritožbenih sodišč, in ker gre res za velik problem, s to temo nadaljujem. Zaradi premajhnega strokovnega znanja, površne obravnave zadev, pa tudi naklonjenosti kateri od strank so odločbe naših sodišč nepredvidljive. Ker je to splošno znano, stranke pogosto preizkušajo srečo na sodišču, in to tudi, če objektivna analiza spora kaže na neuspeh. Pri tem sploh ni pomembno, na kateri strani so - na tožeči ali toženi - vredno je tvegati in se boriti ali upirati, in to do konca. Tako dejansko prevečkrat zmagajo tisti, ki bi morali pravdo izgubiti. Zato nihče več ne ve - razen v razveznih postopkih - kakšno sodno odločbo lahko pričakuje.
Pravna praksa, 2012⁄6-7	Sodno varstvo - loterija? (1.) Nevenka Šorli, 16.2.2012 Pravoznanstvo
	Nevenka Šorli, Pravna praksa, 6-7/2012>Sodno varstvo postaja vse večja loterija za stranke pravdnega postopka - še zlasti v zadevah, v katerih ni revizije. To pa tudi zato, ker so prepuščene negotovemu dejstvu, kateremu sodniku bo njihov primer dodeljen v delo na prvi in drugi stopnji. Prepogosto se zgodi, da se v zadevo ne poglobi ne prvostopni in ne drugostopni sodnik poročevalec. Žal so strokovno dobri sodniki v manjšini, sodeč po odločbah, ki nam jih pošiljajo sodišča.
<< Prejšnja \| Stran: 1 2 \| Naslednja >>