O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 12
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 283)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄26-27

Moralni kompas za poslance

dr. Albin Igličar, 9.7.2020

Državni zbor in državni svet

dr. Albin Igličar, Pravna praksa, 26-27/2020Med pravila za vedenje in ravnanje poslancev Državnega zbora se od letošnjega junija uvršča tudi Etični kodeks. Kodeks že na začetku izpostavlja svoj namen: prispeval naj bi h krepitvi integritete Državnega zbora in k dvigu ugleda poslanske funkcije. Z etično naravnanim delovanjem poslanca, ki ga zapoveduje sprejeti kodeks, se krepi zaupanje državljanov v njihovo splošno predstavništvo. Doseganje tega cilja lahko pospeši tudi dejstvo, da so se ob Etičnem kodeksu združili poslanci iz vladajoče koalicije in opozicijski poslanci. Dokument je usmerjen k "dobremu vladanju" (good government) in "javni integriteti" (public integrity).
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄23

Praktični in teoretični vidik športnega prava - in memoriam dr. Janez Kocijančič

dr. Marko Ilešič, 11.6.2020

Šport in organizacije

dr. Marko Ilešič, Pravna praksa, 23/2020Že desetletja, vse odkar je (dokaj pozno) prodrlo spoznanje, da poudarjanje avtonomije športa ne pomeni, da so dogajanja v športu imuna na pravni red, nacionalni ali mednarodni, se krešejo kopja glede obstoja športnega prava. Razprave so raznovrstne, včasih tudi precej vroče ali pa take, da spominjajo na dialog gluhih. Zdi se, da je razlog za razhajanja predvsem v različnih pristopih razpravljalcev. Zelo poenostavljeno bi lahko razdelili stališča na (bolj) teoretično obarvana in na (bolj) praktično usmerjena. Gotovo je za pravnega teoretika, zlasti tistega, ki se ukvarja s splošno teorijo prava in njegovo sistematiko, posebej težaven izziv, kako najti pri pravnih pravilih, ki urejajo (tudi) športna razmerja, tiste kriterije, ki so običajni in uveljavljeni za razvrščanje pravnih panog. Po drugi strani imajo prav tisti pravni strokovnjaki, ki ugotavljajo, da so pravna razmerja v športu sicer zelo raznovrstna, vendar jih povezuje dejstvo, da so tako specifična, da zahtevajo tudi specifično obravnavo. Vsem pristopom je skupno eno: da so pravna razmerja v športu tako posebna in pogosto samosvoja, da jih je vredno proučevati.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄23

Svežnji zakonov in zelene luči

dr. Albin Igličar, 11.6.2020

Državni zbor in državni svet, JAVNO OBVEŠČANJE

dr. Albin Igličar, Pravna praksa, 23/2020V zadnjem času, zlasti v času koronakrize, vse pogosteje v medijih slišimo in beremo o svežnjih zakonov, o paketih zakonov, ki dobivajo zeleno luč v vladi, ki da sprejema zakone. Poleg strokovno korektnih, v pravni praksi in v pravni doktrini ustaljenih pojmov se javnosti vsiljuje nek nejasen in nedoločen sklop "pravnih izrazov", ki to seveda niso.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄20-21

Zloraba odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga

Danijel Igrec, 28.5.2020

Delovna razmerja

Danijel Igrec, Pravna praksa, 20-21/2020Pravo kot civilizacijski pojav varuje vrednote, ki so del našega življenjskega sveta. Ena od najpomembnejših vrednot človeške družbe je tudi delo, zato so razmerja v zvezi z njim predmet pravnega urejanja. Naloga delovnega prava je poleg usklajenega delovnega procesa zagotoviti tudi ustrezno varnost delavca kot šibkejše stranke v delovnem razmerju. V praksi pa delodajalci nemalokrat zanemarjajo varstveno funkcijo delovnega prava, kar se še posebej kaže pri zlorabah prenehanja pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov. Namen prispevka je predstaviti zakonsko ureditev odpovedi iz poslovnega razloga, prikazati njene najpogostejše zlorabe ter povzeti ključne ugotovitve sodne prakse s tega področja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄17-18

Kdaj je zakonodajni postopek v Državnem zboru končan

dr. Albin Igličar, 6.5.2020

Splošni državni akti, simboli in prazniki, Državni zbor in državni svet

dr. Albin Igličar, Pravna praksa, 17-18/2020Poslovnik Državnega zbora vsebuje jasne določbe o začetku zakonodajnega postopka in tudi o njegovem koncu po izvedeni tretji obravnavi. Nekaj težav pa povzročajo razlage o možnostih vmesnega zaključevanja postopka sprejemanja zakona.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄17-18

Sestopanje pravnikov med ljudi

dr. Šime Ivanjko, 6.5.2020

Ostalo

dr. Šime Ivanjko, Pravna praksa, 17-18/2020Na povabilo uredništva Pravne prakse se v tem uvodniku oziram nazaj, na svoje preteklo aktivno udejstvovanje v raznih pravniških društvih. Začelo se je v Mariboru 1964. leta, ko sem bil med soustanovitelji podružnice hrvaškega Društva pravnikov v gospodarstvu, ki se je pozneje spremenila v samostojno Pravniško društvo v Mariboru.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄11

Umik priznanja države - primer Kosova

Danijel Igrec, 19.3.2020

ZUNANJE ZADEVE IN DIPLOMACIJA

Danijel Igrec, Pravna praksa, 11/2020Države so prvotni in najpomembnejši subjekti mednarodnega prava. Zato ne preseneča dejstvo, da se kopica člankov in razprav ukvarja ravno z vprašanjem priznanja držav. Po drugi strani pa je malo takih, ki bi pozornost namenjali vprašanju umika priznanja ter praksi držav na tem področju. Ta tema je postala še posebej aktualna v zadnjem času, ko je nekaj članic OZN umaknilo priznanje Kosova. Namen tega prispevka je predstaviti možne razloge za umik priznanja ter se dotakniti vprašanja, ali bi lahko umik priznanja Kosova s strani nekaterih držav vplival na bilateralne odnose med Ljubljano in Prištino.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄44

Resolucija o normativni dejavnosti - deset let kasneje

dr. Albin Igličar, 14.11.2019

Državni zbor in državni svet

dr. Albin Igličar, Pravna praksa, 44/2019Deset let po sprejemu Resolucije o normativni dejavnosti (ReNDej) je mogoče ugotoviti, da ta politično-usmerjevalni akt ni uspel zaznavno vplivati na slovensko zakonodajno politiko. Zakonodajna politika postavlja cilje in določa namene pravnega sistema ter opredeljuje pravna sredstva za doseganje teh ciljev in namenov. Zato naj bi omenjeni dokument prispeval k povečanju kakovosti pravnih predpisov in dobremu delovanju pravne države. Navedena želja po desetih letih veljavnosti Resolucije ostaja še vedno neizpolnjena. Seveda pa je prav zato Resolucija ob ustreznem nadgrajevanju, posebej z nomotehničnimi smernicami ter programskimi dokumenti vladne službe za zakonodajo, še vedno aktualna.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄27

Posledice neprenosa člena 4(2) Direktive 93/13 za varstvo posojilojemalcev

dr. Hajdeja Iglič, 11.7.2019

TRGOVINA, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Hajdeja Iglič, Pravna praksa, 27/2019Prof. dr. Verica Trstenjak je že leta 2014 omenila, da se slovensko sodstvo ne obrača pogosto na evropska sodišča, in opozorila, da "država s tem, ko postavi vprašanje, pokaže, da težave evropskega prava pozna". Pet let pozneje, ko pred slovenskimi sodišči tečejo postopki posojilojemalcev v švicarskih frankih, se ta ugotovitev ponovno potrjuje. Madžarska, romunska, poljska, hrvaška in druga sodišča se v večji meri obračajo na Sodišče EU s predlogi za sprejetje predhodnih odločb kot slovenska. Sodbe Vrhovnega sodišča RS, ki so prispevale k vzpostavitvi sodne prakse na tem področju, pa kažejo na to, da naša sodišča evropskega prava še vedno ne upoštevajo, saj njihova razlaga pomena neprenosa člena 4(2) Direktive 93/13 v slovenski pravni red bistveno odstopa od evropske.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄23

Med jasnostjo in nedoločenostjo

dr. Albin Igličar, 13.6.2019

Kultura in umetnost

dr. Albin Igličar, Pravna praksa, 23/2019Ob koncu preteklega in začetku letošnjega leta smo Slovenci dobili dve knjigi, ki sta zaznavno prispevali k naši kulturi v njenem jezikovnem, pravnem in splošnem vidiku. To je bil najprej Pravni terminološki slovar, potem pa še poglobljena monografija o pravni terminologiji z naslovom Med jasnostjo in nedoločenostjo, ki razpira zgodovinske, teoretične in praktične razsežnosti pravniškega izrazoslovja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄49-50

Nadaljevanje agonije za družbenike izbrisanih družb?

Ivanjko Šime, Grušovnik Lara, 20.12.2018

Gospodarske družbe, splošni predpisi

dr. Šime Ivanjko, Lara Grušovnik, Pravna praksa, 49-50/2018Dne 11. decembra 2018 je Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) v Strasbourgu razglasilo sodbo v zadevi Lekić proti Sloveniji, s katero ni ugotovilo kršitev človekovih pravic pri izbrisu pravnih oseb iz sodnega registra in ex lege prenosu odgovornosti za obveznosti izbrisane družbe na družbenike na podlagi Zakona o finančnem poslovanju podjetij (ZFPPod) iz leta 1999. Navedeni zakon je bistveno odstopal od temeljnega načela korporacijskega prava, da družbeniki kapitalskih družb odgovarjajo za obveznosti družbe samo do višine svojega kapitalskega vložka, z osebnim premoženjem pa le v primeru, da so izpolnjeni pogoji za institut spregleda pravne osebnosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄34

Ne koalicijska pogodba, ampak koalicijski sporazum

dr. Albin Igličar, 13.9.2018

Vlada, Pravoznanstvo

dr. Albin Igličar, Pravna praksa, 34/2018Odločitev političnih strank, ki po parlamentarnih volitvah 2018 s svojimi ministri vstopajo v Vlado Republike Slovenije, da dokument o medsebojnem sodelovanju poimenujejo kot koalicijski sporazum, je pravilna in utemeljena. Čeprav je v vsakdanjem jeziku politikov in v novinarskih prispevkih pogosto govora o koalicijski pogodbi, je ta akt glede na vsebino, naravo in namen ustrezneje imenovati koalicijski sporazum. Zaradi natančnosti izražanja in večje povednosti slovenskega jezika naj bi izraz pogodba ostal rezerviran za pravni dokument oziroma pravni akt. Za dokument politične narave, kar je dogovor med političnimi strankami, pa je primeren izraz koalicijski sporazum.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄6

Spremembe davčne zakonodaje v letu 2018

Guštin Irena, Medle Irma, Istenič Petra, Rupnik Tadeja, 15.2.2018

Davki občanov in dohodnina, Davek od dohodka pravnih oseb

mag. Irena Guštin, Irma Medle, mag. Petra Istenič, mag. Tadeja Rupnik, Pravna praksa, 6/2018Državni zbor je 28. novembra 2017 potrdil paket davčnih zakonov. Sveženj obsega novelo Zakona o dohodnini (ZDoh-2), Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2), Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2) in Zakona o davčnem potrjevanju računov (ZDavPR). Predlagane rešitve "gredo v smeri nadaljnjega prestrukturiranja davčnih bremen, izboljšanja učinkovitosti pobiranja javnih dajatev ter zmanjševanja administrativnih bremen".
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄49-50

Evropska unija spodbuja zakonodajno sled

dr. Albin Igličar, 21.12.2017

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), Uprava

dr. Albin Igličar, Pravna praksa, 49-50/2017Septembra 2017 je Evropski parlament sprejel Resolucijo o preglednosti, odgovornosti in integriteti v institucijah Evropske unije (v nadaljevanju Resolucija o preglednosti). Navedeni dokument posveča veliko pozornosti tudi zakonodajni sledi, v smislu seznama stikov, ki so jih imeli poslanci z zastopniki interesov oziroma lobisti. Ta seznam naj bi bil priložen vsakemu zakonodajnemu predlogu. S tem namenom je predlagan poseben obrazec, "ki ga bodo pri pripravi prostovoljne uporabe zakonodajne sledi uporabljali vsi poročevalci in pripravljavci mnenj ter v njem navedli, s katerimi zastopniki interesov in organizacijami so se posvetovali" (1. točka). S temi podatki bo obogaten t. i. "register za preglednost", ki naj bi vodil k večji transparentnosti pri delu organov Evropske unije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄33

Pravo javnega sektorja

dr. Albin Igličar, 7.9.2017

Kultura in umetnost

dr. Albin Igličar, Pravna praksa, 33/2017Knjiga o pravu javne uprave je posrečena kombinacija tipičnega učbenika in znanstvene monografije. Avtorja - prof. dr. Bojan Tičar in doc. dr. Iztok Rakar - sta povezala pojasnjevanje nekaterih elementarnih pojmov pravoznanstva in upravne vede z razpravljanjem o nedorečenih in odprtih problemih sodobne javne uprave. Tipično učbeniški del ilustrirajo številni shematični prikazi prvin pravnega reda, hierarhije pravnih aktov, strukture upravljavskega procesa, sistema zakonodaje javnih uslužbencev itd. Problemsko-raziskovalni del pa razpira vprašanja javnega interesa, javnega pooblastila, sistemizacije upravnega prava, pravne subjektivitete robotov, javnega sektorja, sodelovanja javnosti pri pripravljanju predlogov splošnih odločitev itd.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄24-25

Iskanje opornih mest

dr. Albin Igličar, 22.6.2017

Kultura in umetnost

dr. Albin Igličar, Pravna praksa, 24-25/2017Knjiga o iskanju opornih mest za dajanje odgovorov na poslanstvo prava in pravnih institucij prihaja v pravem trenutku. Današnji čas in družbene razmere namreč načenjajo zaupanje v državne organe in družbene institucije, kar ne vodi v zdravo družbo. K dobrim medčloveškim odnosom pa lahko - ob dejanskem zmanjševanju moči tradicionalnih norm, od običajnih prek religioznih do moralnih - pripomorejo pravne norme, kadar so utemeljene v splošno sprejetih družbenih vrednotah in dejavni pravni kulturi, vpeti v splošno kulturo. Zaupanje v institucije in splošna seznanjenost s pravnim sistemom sta izhodiščna dela pravne kulture. Zaupanje v institucije kot del pravne kulture kaže tudi na internalizacijo (ponotranjenje) pravnih vrednot in norm. Poleg tega stopnja zaupanja v institucije pravnega in političnega sistema pogojuje še njuno legitimnost. Čim višja je javnomnenjsko izražena podpora institucijam, tem višja je legitimnost pravnega in političnega sistema. Prav s tega pravnokulturnega vidika prinaša najnovejša knjiga akademika prof. dr. Pavčnika številna sporočila za "danes in tukaj".
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄14

Pravno priznanje spola v Sloveniji

Miha Istenič, 6.4.2017

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo, Človekove pravice

Miha Istenič, Pravna praksa, 14/2017Slovenija, kot mnogo drugih držav, nima krovnega zakona, ki bi urejal pravno priznanje spola in druga relevantna vprašanja s področja pravic in potreb transspolnih oseb. Uveljavljanje pravice do pravnega priznanja spola na osnovi samoidentifikacije brez pridobitve medicinske diagnoze oziroma vključenosti v postopek potrditve spolne identitete z medicinskimi procesi in posegi ni možno.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄11

Ko ljudje potujejo, ko se stvari prevažajo ... tudi ne gre brez prava

dr. Marko Ilešič, 23.3.2017

Kultura in umetnost

dr. Marko Ilešič, Pravna praksa, 11/2017Panta rhei, je zapisal dr. Marko Pavliha na začetku svojega predgovora k tretji izdaji dela o prevoznem pravu, ki je prvič ugledalo luč sveta pred več kot petnajstimi leti in zapolnilo praznino v slovenski pravni literaturi po legendarnih prvih slovenskih delih o sintezi pravil profesorja Stojana Cigoja v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja. In eden za Cigoja tako značilnih izrekov o potovanjih ljudi in blaga se mi zdi vreden začetka tehle razmišljanj. Da, vse teče, ne samo v prenesenem pomenu, ampak tudi v vsakodnevni, včasih banalni realnosti. Posledica tako imenovane globalizacije je stalno premikanje ljudi in blaga, bolj kot kdajkoli v zgodovini, čeprav ne gre zanikati, da je bila mobilnost od nekdaj gonilo razvoja. Ali kdo danes ne potuje? Se sploh zavedamo, da se s takim ali drugačnim prevoznim sredstvom premikamo praktično vsak dan? In ali razumemo, da se praktično nobeno blago ne (u)porabi v kraju, kjer je bilo pridelano ali izdelano? Premikanje iz kraja v kraj daje človeškemu življenju znatno dodatno vrednost!
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄9

Evolucija Sodišča Evropske unije: quo vadis?

Pavliha Marko, Prek Miro, Ilešič Marko, 9.3.2017

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Marko Pavliha, Miro Prek in dr. Marko Ilešič, Pravna praksa, 9/2017Pred dobrimi tridesetimi leti je profesor dr. Mirko Ilešič z mariborske pravne fakultete v svoji in slovenski pionirski monografiji o evropskem pravu vizionarsko zapisal, da pri obravnavanju te problematike ni mogoče ločiti pravnih elementov od ekonomskih, enotni trg pa je treba vseskozi graditi, "in sicer tako s sistematičnim zakonskim urejanjem, ki mora temeljiti na nespornih ekonomsko-političnih ciljih, kakor tudi z doslednim preganjanjem vsega, kar je z delovanjem enotnega trga nezdružljivo".
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄6

Redno vzdrževanje cest - vegetacija

Direkcija RS za infrastrukturo, 16.2.2017

Cestni promet

Direkcija RS za-infrastrukturo, Pravna praksa, 6/2017Tu sta zimski čas in sneg. Po vsej državi je opaziti, da na cesto visijo veje dreves ali pa celo drevesa.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄41-42

Pravo in z njim pravniki - nujno zlo v družbi?

dr. Marko Ilešič, 27.10.2016

Pravoznanstvo

dr. Marko Ilešič, Pravna praksa, 41-42/2016Potem ko smo ugotovili, da brez pravne vede sodobna družba enostavno ne more funkcionirati, se vprašajmo enako za ljudi: smo nujno potrebni in ali smo zlo?
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄39-40

Svobodno odločanje o rojstvu otrok

Miha Istenič, 14.10.2016

Človekove pravice

Miha Istenič, Pravna praksa, 39-40/2016Umetna prekinitev nosečnosti je postopek, s katerim se namerno prekine oziroma konča nosečnost, preden je zarodek sposoben samostojnega življenja izven maternice. Redko katera tema ima toliko nasprotujočih si mnenj, ki so si v tako diametralnem nasprotju. V tem prispevku gre za opis pravne ureditve v Sloveniji in pregled prakse ESČP.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄39-40

Pravo in z njim pravniki - nujno zlo v družbi?

dr. Marko Ilešič, 14.10.2016

Pravoznanstvo

dr. Marko Ilešič, Pravna praksa, 39-40/2016Ovid (Publius Ovidius Naso) v svojih Metamorfozah pripoveduje o zlati dobi, ko so ljudje živeli srečno in varno brez zakonov in brez sodnikov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄35

Anonimna prijava kot primer nemoralnosti pravne norme

dr. Albin Igličar, 8.9.2016

Uprava

dr. Albin Igličar, Pravna praksa, 35/2016V Sloveniji se v zadnjem času zelo hitro povečuje število različnih anonimnih prijav, pobud, zahtev in drugih pisanj državnim organom. V teh vlogah prijavitelji največkrat obtožujejo nekatere ljudi nezakonitega ali nestrokovnega ravnanja. Omenjena pisanja, iz katerih ni razvidno ime pisca, segajo na številna področja družbenega življenja, od policijskega in davčnega do zdravstvenega, gradbenega in šolskega polja delovanja. Pri tem nepodpisani pošiljatelji na primer zahtevajo ukrepanje inšpekcijskih organov, policije, politikov zoper poimensko navedenega posameznika. Subjekti, zoper katere naj bi stekli ustrezni postopki, so torej znani, imena in priimki pobudnikov pa ostajajo neznani. Pri vedno večjem številu takih vlog se vsiljuje podoba družbe, ki je na strani aktivnih državljanov sestavljena iz samih brezimnežev (anonimusov).
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄33

Zavarovalec kot potrošnik

dr. Šime Ivanjko, 25.8.2016

TRGOVINA, ZAVAROVALNIŠTVO

dr. Šime Ivanjko, Pravna praksa, 33/2016V 21. stoletju bo zavarovalno razmerje na področju prava bistveno drugače obravnavano, kot je bilo v preteklosti. Dominantnost varovanja zavarovalnice s strani zakonodajalca se umika pred nujnostjo varovanja zavarovalca kot potrošnika. Težišče pravne zaščite in interesov zakonodajalca se premika s področja varovanja trdnosti zavarovalnice na področje urejanja položaja zavarovalčevih pravic v razmerju do zavarovalnice (pravno razmerje uberrima fidei).
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 12 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(283)

Leto objave

2020(7) 2019(3) 2018(3) 2017(7)
2016(9) 2015(6) 2014(10) 2013(15)
2012(9) 2011(6) 2010(11) 2009(8)
2008(13) 2007(9) 2006(11) 2005(10)
2004(15) 2003(9) 2002(7) 2001(9)
2000(5) 1999(19) 1998(9) 1997(10)
1996(12) 1995(14) 1994(6) 1993(8)
1992(10) 1991(13)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHI JKLMNOPQRSŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov