O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 62
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 1541)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄29-30

O pravici izvršiteljev do plačila stroškov za hrambo zaseženih predmetov

Štolfa Luka, Teršek Andraž, 23.7.2020

Kazenski postopek

Luka Štolfa, dr. Andraž Teršek, Pravna praksa, 29-30/2020V članku bova pojasnila, zakaj imajo po najinem prepričanju izvršitelji glede na veljavno zakonodajo tudi pravico do plačila stroškov za hrambo zaseženih predmetov. Pri tem se bova sklicevala na veljavne predpise in na ustaljeno sodno prakso vseh primerljivih slovenskih sodišč, razen dveh. Članek je zato tudi dobroverna kritika načina odločanja dveh sodišč o tem vprašanju in vljudni apel za enotno in s predpisi usklajeno sodno prakso. Članek zaključujeva z vljudnim apelom Vrhovnemu sodišču RS, da o tem pravnem vprašanju sprejme svoje pravno zavezujoče, načelno in obče mnenje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄26-27

Svetovni protidopinški kodeks 2021 v luči konkurenčnega prava EU

Tone Tomažič, 9.7.2020

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Tone Tomažič, Pravna praksa, 26-27/2020Četrta verzija Svetovnega protidopinškega kodeksa (Kodeks 2021), ki ga je sprejela Svetovna protidopinška organizacija (WADA) in bo začel veljati 1. januarja 2021, predstavlja že drugo zamujeno priložnost za uskladitev s pravom EU. Namen Kodeksa 2021 je poenotenje svetovnih protidopinških pravil, vendar mu zaradi ohranjenega določila o štiriletni prepovedi tekmovanja za prvi dopinški prekršek grozi odrek veljavnosti na ozemlju držav članic Evropske unije. Z vidika konkurenčnega prava EU namreč ostaja sporen zaradi neizpolnjevanja testa Meca-Medina, ki ga je določilo Sodišče EU v primeru C-519/04 P David Meca-Medina in Igor Majcen proti Komisiji Evropskih skupnosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄24-25

Evropska unija kot skupnost tranzicijske pravičnosti

J. Verovšek Peter, Travnik Kaja, 18.6.2020

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Peter J. Verovšek, mag. Kaja Travnik, Pravna praksa, 24-25/2020Evropska unija (EU) je tako v političnem kot pravnem smislu odziv na kolektivne spomine na vojno in grozodejstva, ki izhajajo iz izkušenj Evrope med totalno vojno v prvi polovici dvajsetega stoletja. Ko se je povojni režim molka v 60. letih prejšnjega stoletja umaknil aktivizmu in izpraševanju, je projekt evropske integracije razvil "kulturo spomina" (Errinerungskultur), ki temelji na zamisli "nikoli več". Ta režim spomina na dve svetovni vojni in holokavst je bil institucionaliziran na različne načine tako v državah članicah kot na nadnacionalni ravni. Eden od najvidnejših primerov tega je ustanovitev Hiše evropske zgodovine v Bruslju, ki je svoja vrata odprla leta 2017 ob 50. obletnici Rimske pogodbe.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄23

Spopad sodišč, pravnih sistemov ali prava?

dr. Verica Trstenjak, 11.6.2020

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Verica Trstenjak, Pravna praksa, 23/2020Dne 8. maja 2020, le dan pred dnevom Evrope, je Sodišče EU (SEU) izdalo obvestilo za medije in "zažugalo" Nemčiji in posredno nemškemu ustavnemu sodišču (Bundesverfassungsgericht), da je treba pravo EU spoštovati in da je le Sodišče EU pristojno za presojanje aktov EU. Po mojem poznavanju gre za prvo tako reakcijo v zgodovini SEU.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄22

Mednarodna pogodba o prenehanju veljavnosti intra-EU bilateralnih investicijskih sporazumov ali 130 muh na en mah

Domen Turšič, 4.6.2020

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Domen Turšič, Pravna praksa, 22/2020Triindvajset držav članic EU je 5. maja 2020 podpisalo Mednarodno pogodbo o prenehanju veljavnosti bilateralnih investicijskih sporazumov med državami članicami EU (MPPBIS) in s tem sledilo nekaterim obljubam, ki so vsebovane v deklaracijah držav članic iz 15. in 16. januarja 2019 o pravnih posledicah sodbe Sodišča Evropske unije (SEU) v zadevi Achmea ter zaščiti investicij znotraj EU. MPPBIS niso podpisale Irska, ki nima sklenjenega nobenega še vedno veljavnega bilateralnega investicijskega sporazuma (BIS) z drugo državo članico (intra-EU BIS), ter Avstrija, Finska in Švedska, ki so pogodbenice skupno 32 intra-EU BIS (z njimi ima BIS sklenjene tudi Slovenija). Prispevek je namenjen kratki predstavitvi in kritični opredelitvi do nekaterih določb MPPBIS.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄22

Temeljne pravice v času koronakrize z vidika prava EU

dr. Verica Trstenjak, 4.6.2020

Človekove pravice, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Verica Trstenjak, Pravna praksa, 22/2020V začetku leta 2020 je svet presenetila t. i. koronakriza, ki je posegla na številna področja. Čeprav se je sprva pojavila kot zdravstvena kriza, je prešla v ekonomsko, solidarnostno ter tudi pravno krizo. Ko govorimo o pravni krizi, mislimo predvsem na probleme spoštovanja človekovih pravic v tem času in možne omejitve. Obenem je koronakriza izpostavila nekatere druge probleme v EU, zlasti vprašanje solidarnosti in učinkovitosti sprejemanja aktov in odločitev.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄20-21

Turistične vrednotnice in vprašanje retroaktivnosti

mag. Janez Tekavc, 28.5.2020

TRGOVINA, Varstvo pred nalezljivimi boleznimi

mag. Janez Tekavc, Pravna praksa, 20-21/2020Z uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP-A) je bil Zakon o varstvu potrošnikov (ZVPot) dopolnjen tako, da sta mu bila dodana dva člena. Ta člena naj bi rešila težave turističnih agencij zaradi njihove obveznosti, da morajo potrošnikom vrniti vplačane zneske za turistične aranžmaje, ker potovanj ni bilo mogoče opraviti zaradi odrejenih omejitev ob koronavirusu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄20-21

O pravni odgovornosti Kitajske za pandemijo

mag. Boštjan J. Turk, 28.5.2020

Varstvo pred nalezljivimi boleznimi

mag. Boštjan J.-Turk, Pravna praksa, 20-21/2020Že zdaj je jasno, da bo imela bolezen COVID-19 enormne posledice po svetu - tako v zdravstvenem kot tudi v humanitarnem, ekonomskem, finančnem in psihološkem smislu. In čeprav spadam med tiste, ki jim je ob nastopu negativnega dogodka precej bliže pozitivni, konstruktivni pristop oziroma razmišljanje o tem, kaj se lahko iz negativne izkušnje dobrega naučim za prihodnost - saj sem trdno prepričan, da je pestovanje negativnih čustev ali/in načrtovanje destruktivnih maščevalnih "odisejad" zoper domnevne krivce nespametno in brezplodno početje -, pa obstajajo tudi pomembne izjeme, pri katerih ne smemo opustiti ali ignorirati iskanja krivde za nek dogodek.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄19

Nacionalna identiteta kot sredstvo za omejevanje pravice do osebnega imena?

Jeršič Mark, Sajovic Kristina, Samobor Ana, Tacer Lucija, 14.5.2020

Varstvo človekovih pravic

Mark Jeršič, Kristina Sajovic, Ana Samobor, Lucija Tacer, Pravna praksa, 19/2020Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) in Sodišče Evropske unije (SEU) v svojih odločitvah pogosto obravnavata pravico posameznika do osebnega imena, ki jo obe razumeta kot sestavni del posameznikove pravice do zasebnega in družinskega življenja. Primarni fokus ESČP je varstvo človekovih pravic in s tem varstvo posameznikovega osebnega imena v luči njegove identitete ter povezanosti z družinskimi člani, SEU pa varstvo te pravice nudi le, kadar obstaja ustrezna povezava s pravnim redom EU, zlasti v okviru zagotavljanja svobode gibanja in prebivanja na območju EU, kar odločanje postavlja v nekoliko bolj ekonomski kontekst.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄17-18

Neutemeljena finančna zapostavljenost ženskega profesionalnega nogometa

Jan Kristina, Tomc Arko Maruša, 6.5.2020

Šport in organizacije

Kristina Jan, Maruša Tomc-Arko, Pravna praksa, 17-18/2020V prispevku obravnavava enakopravnost med spoloma na področju športa (nogometa). Pokazali bova, kako dolgo so si ženske prizadevale, da so sploh lahko začele igrati nogomet, in kakšno je sedanje stanje. Posebej pa se bova na primerih ZDA, Nemčije, Španije in Slovenije ukvarjali z vprašanjem bolj pravičnega plačevanja ženskih igralk in trenerk v profesionalnem nogometu in s tem povezanih enakopravnih delovnih pogojev.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄14

Začasna omejitev človekovih pravic med epidemijo

mag. Boštjan J. Turk, 9.4.2020

Človekove pravice, Varstvo pred nalezljivimi boleznimi

mag. Boštjan J.-Turk, Pravna praksa, 14/2020V občini, v kateri živim, je župan nedavno izdal sklep o zaprtju nekaterih cest in parkirišč. Sklep je bil sprejet na podlagi Odloka o začasni prepovedi gibanja in zbiranja ljudi na javnih mestih in površinah v Republiki Sloveniji ter prepovedi gibanja izven občin, ki med drugim županom omogoča, da za območje posamezne lokalne skupnosti s sklepom, ki se javno objavi, določijo način, pogoje dostopa ali prepoved dostopa na določene javne kraje in površine v občini. Sklep je bil sprejet pravno brezhibno.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄12

Prodor evropskega tožilca v Zakon o kazenskem postopku

mag. Jasmina A. Tabaković, 26.3.2020

Kazenski postopek

mag. Jasmina A.-Tabaković, Pravna praksa, 12/2020Če smo v obdobju zadnjih dvajsetih let razpravljali ter pisali predloge in pripombe k novelam Zakona o kazenskem postopku (ZKP), je v letu 2020 prišel trenutek, ki bo spremenil sistem preiskave storilcev kaznivih dejanj. Premika perspektive (še) ne bo prinesel nov model kazenskega postopka (kot nekoč predviden s predlogom ZKP-1), ampak nadnacionalni organ, Evropsko javno tožilstvo (EJT), h kateremu je z namenom medsebojnega okrepljenega sodelovanja v boju proti kaznivim dejanjem na škodo finančnih interesov Unije pristopila tudi Slovenija. Od uveljavitve zadnje novele ZKP-N je minilo šele nekaj mesecev, vendar morajo države članice do začetka delovanja EJT, ki se predvideva konec leta, omogočiti delovanje evropskega tožilca, ki bo na nacionalnih tleh pristojen za preiskave, pregon in obtožbo storilcev kaznivih dejanj, ki škodijo finančnim interesom Unije, v skladu z Direktivo (EU) 2017/1371 ter kaznivih dejanj, ki so z njimi neločljivo povezana. Uredba o EJT odpira vprašanja najprimernejše vključitve EJT v tradicije nacionalnih sistemov držav članic.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄11

(Ne)zadostni ukrepi države za zagotovitev dostopa do pitne vode za romsko skupnost?

Jerneja Turin, 19.3.2020

Varstvo človekovih pravic

Jerneja Turin, Pravna praksa, 11/2020Pravica do pitne vode je zaščitena v okviru mednarodnih pogodb, katerih pogodbenica je Slovenija, vključno z Mednarodnim paktom o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah, Konvencijo o otrokovih pravicah in Konvencijo o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk. Neločljivo je povezana tako s pravico do najvišjega dosegljivega standarda zdravja kot tudi s pravico do življenja in človekovega dostojanstva. Posebej jo priznava tudi naša ustava. Odbor ZN za ekonomske, socialne in kulturne pravice poudarja, da morajo v zvezi z njo države posebno pozornost posvetiti tistim posameznikom in skupinam, ki se tradicionalno srečujejo s težavami pri dostopu do pravice do vode, vključno z manjšinskimi skupnostmi. Po mnenju odbora morajo države sprejeti ukrepe za zagotovitev, da imajo ogrožena območja, vključno z neformalnimi naselji, dostop do ustrezno vzdrževane vodovodne infrastrukture, nobenemu gospodinjstvu pa ni dovoljeno preprečiti dostopa do vode zaradi statusa bivališča ali zemljišča.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄11

Priposestvovanje služnosti v javno korist

Rok Lampret Leonardo, Toni Ana, 19.3.2020

Lastnina in druge stvarne pravice

Leonardo Rok Lampret, Ana Toni, Pravna praksa, 11/2020Služnost v javno korist je poseben institut stvarnega prava, ki je glede na vsebino še najbolj podoben nepravi stvarni služnosti, vendar z določenimi razlikami. Nepravo stvarno služnost ureja 226. člen Stvarnopravnega zakonika (SPZ), ki se smiselno uporablja tudi za služnost v javno korist. Služnost v javno korist pa ni novodobni institut, saj zametke tega instituta najdemo že v času ureditve v Občem državljanskem zakoniku (ODZ).
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄8-9

COVID-19, dogodek višje sile?

Zwitter Tehovnik Jasna, Brus Domen, Klobasa Žan, 5.3.2020

Obligacije

dr. Jasna Zwitter-Tehovnik, Domen Brus, Žan Klobasa, Pravna praksa, 8-9/2020Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je 30. januarja 2020 razglasila stanje izrednih razmer mednarodnih razsežnosti na področju javnega zdravja v povezavi z izbruhom novega koronavirusa (SARS-CoV-2) in z njim povezane bolezni (COVID-19), vendar pa še ni razglasila stanja pandemije. Hkrati je večina držav najprej izdala varnostna opozorila glede potovanja na Kitajsko in še posebej za najbolj prizadeto regijo Hubej.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄6

Izredna naturalizacija in dvojno državljanstvo

Tratnik Matjaž, Weingerl Petra, 13.2.2020

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

dr. Matjaž Tratnik, dr. Petra Weingerl, Pravna praksa, 6/2020V zadnjem času je bila precej medijske pozornosti deležna naturalizacija Angelike Mlinar v zvezi z njenim imenovanjem na položaj ministrice v slovenski vladi in njenim dvojnim državljanstvom. V tem prispevku bova problematiko izredne naturalizacije in dvojnega državljanstva postavila v okvire prava Evropske unije (EU) in mednarodnega prava. Najprej bova predstavila pravila EU o prostem gibanju oseb, ki državam članicam prepovedujejo razlikovanje na podlagi državljanstva, kar načeloma velja tudi za zaposlovanje v državnih organih. Vendar pa je tu dopustna izjema glede služb, za katere se zahteva posebna vez med državo in posameznikom oziroma njegovo službo, kot velja tudi za položaj ministra. Sledi predstavitev mednarodnopravnega načela nacionalne avtonomije na področju državljanstva, ki je priznano tudi v pravu EU. V okvir nacionalne avtonomije držav članic EU sodi tudi ureditev izredne naturalizacije po Zakonu o državljanstvu Republike Slovenije (ZDRS), ki bo obravnavana v četrtem razdelku. Načelo nacionalne avtonomije je pogosto razlog za dvojno ali celo večkratno državljanstvo, o čemer bo govora v petem razdelku. O dvojnem državljanstvu bova spregovorila najprej na splošno v okvirih mednarodnega prava in prava EU, zatem pa se bova osredotočila na ureditev problematike dvojnega državljanstva v pravu Slovenije in Avstrije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄5

Ustavni sodniki in politika

mag. Boštjan J. Turk, 6.2.2020

Ustavno sodišče

mag. Boštjan J.-Turk, Pravna praksa, 5/2020Polemike o tem, koliko politike je v pravu in koliko jo sploh sme biti, se zdijo neskončne. In prav je tako - tu namreč dejansko razpravljamo o enem izmed tistih vprašanj, ki so za sodobno družbo najpomembnejša, najobčutljivejša.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄3

Saj se vendar ni svet podrl, če niste bili izvoljeni

mag. Boštjan J. Turk, 23.1.2020

Sodišča

mag. Boštjan J.-Turk, Pravna praksa, 3/2020V življenju se veliko stvari vrti okrog samozavesti. V mislih imam tisto pristno, nezlagano samozavest, pri kateri človek sam pri sebi ve in čuti, da je v nečem res dober. Gre za vrhunski občutek, ki ga je težko opisati z besedami, še najlažje bi ga primerjal z ljubeznijo: človek nekoga ljubi, ker tako pač čuti in za tako ljubezen ni racionalne razlage. Tovrstna samozavest je bistveno drugačna od zaigrane samozavesti - od prevzetnosti, nadutosti, če želite. Pri slednji gre namreč za taktično igro, za marketinško strategijo. Za dober blef, za prazno slamo, zavito v estetski celofan. Ne rečem sicer, da taka zaigrana samozavest ne prinaša določenih rezultatov. Še posebej v okoljih, kjer kraljujejo zlagani, hinavski odnosi, je namreč cenjena vrednota in "blago" z nesporno tržno vrednostjo. A problem je, ker taka zlagana samozavest ne prinaša notranjega zadovoljstva.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄1-2

Pomen poznavanja prava EU za boljše izvrševanje predpisov v državi članici

dr. Verica Trstenjak, 16.1.2020

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), Uprava

dr. Verica Trstenjak, Pravna praksa, 1-2/2020Učinkovito in neodvisno delovanje javne uprave je eno od načel, ki so pomembna tudi za učinkovito pravno državo. Vendar se zlasti na področju javne uprave in izvrševanja predpisov pogosto poudarja le pomen poznavanja, upoštevanja in učinkovitega izvrševanja nacionalnih predpisov. Namen tega članka je zato opozoriti, da učinkovite javne uprave ter izvrševanja predpisov ni brez upoštevanja, poznavanja in uporabe prava EU. Tudi tukaj je pomembno sodelovanje zakonodajne in izvršilne veje oblasti, vključno s celotno državno upravo ter zlasti z državnim odvetništvom, prav tako pa tudi učinkovito, neodvisno in nepristransko sodstvo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄1-2

Poslovno pravo

mag. Boštjan J. Turk, 16.1.2020

Kultura in umetnost

mag. Boštjan J.-Turk, Pravna praksa, 1-2/2020Napisati učbenik za študente avtorju vselej predstavlja poseben izziv. Znati mora namreč pravilno dozirati svoje običajno bogato strokovno znanje in ga pretanjeno prilagoditi povsem specifični ciljni publiki - namreč študentom, ki imajo drugačne izkušnje, interese, predstave in pri katerih se mentalni procesi odvijajo drugače kot pri profesorjih, raziskovalcih, strokovnjakih. Dejstvo, da je nekdo vrhunski strokovnjak na svojem področju, mu prav nič ne pomaga, če svojega vrhunskega strokovnega znanja ne zna prilagoditi frekvencam, na katerih "delujejo" prejemniki znanja, denimo študenti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄1-2

O dokazih za učinkovitost homeopatskih zdravil v postopku njihove odobritve

Andrej Troha, 16.1.2020

Zdravila

Andrej Troha, Pravna praksa, 1-2/2020V odzivu na moj prispevek homeopat Miloš Žužek, dr. med. (v nadaljevanju: avtor), po moji oceni nepopolno oz. zavajajoče prikazuje nekatera pravna dejstva glede postopka za pridobitev dovoljenja za promet (v nadaljevanju: odobritev) za homeopatska zdravila.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄48

Premalo samorefleksije pri sodnikih

mag. Boštjan J. Turk, 12.12.2019

Sodišča

mag. Boštjan J.-Turk, Pravna praksa, 48/2019Pri slovenskih sodnikih sem že večkrat zasledil klanski elitizem. Ne takega, ki bi temeljil na humanistični, duhovni ali strokovni vrhunskosti, ampak gre za občutek večvrednosti, ki izvira iz golega statusa biti sodnik, ne glede na vrednostno podstat. Ta elitizem se manifestira v več oblikah. Denimo v pogostnosti zahtev za povišanje plač - četudi sodniške plače v resnici sploh niso slabe -, v nenavadni grobosti, s katero nekateri sodniki izražajo svojo položajno avtoriteto, v medsebojnem trepljanju po ramenih, češ, mi smo dobri, samo laična "raja" nas ne razume ... še najbolj pa v zelo subjektivni interpretaciji sodniške neodvisnosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄47

K nekemu ločenemu mnenju (2. del)

Franc Testen, 5.12.2019

Ustavno sodišče

Franc Testen, Pravna praksa, 47/2019V dodatku k svojemu odklonilnemu ločenemu mnenju ustavni sodnik Klemen Jaklič (KJ) opisuje, kako je potekalo odločanje sodišča v zadevi U-I-59/17. Najprej o tem, kakšnih nedovoljenih pritiskov je bil deležen s strani ustavnih sodnic in sodnikov. Nadalje sodnikom očita rezultatsko odločanje. Na koncu opisuje, kako je potekalo odločanje o predlogu za izločitev enega od sodnikov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄46

Razlikovanje med zdravniki in homeopati ni neustavno

Andrej Troha, 28.11.2019

Zdravstvena in lekarniška dejavnost, Zdravila

Andrej Troha, Pravna praksa, 46/2019Homeopat Miloš Žužek, dr. med. (v nadaljevanju: avtor), se je odzval na moj odziv na članek izr. prof. dr. Nataše Samec Berghaus, v katerem sem argumentiral, da: niti (a) prepoved uporabe metod alternativne medicine med opravljanjem zdravniške službe niti (b) odvzem licence zdravniku, ki opravlja (ločeno od zdravniške dejavnosti) dejavnost zdravilstva (alternativne medicine), nista v neskladju z Ustavo RS.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄46

Ob desetletnici Listine EU o temeljnih pravicah

dr. Verica Trstenjak, 28.11.2019

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), Človekove pravice

dr. Verica Trstenjak, Pravna praksa, 46/2019Človekove oz. temeljne pravice so vrednota, so bogastvo, ki so last vsakega posameznika; niso ne last družbe, ne vlade, ne države, ne mednarodne skupnosti. Človekova pravica se ne ustavi na meji med državami, ne na morju, ne v zraku, ne sme je ustaviti niti digitalna doba. Na ravni EU so temeljne pravice že deset let urejene z Listino EU o temeljnih pravicah (v nadaljevanju: Listina). Listina, ki je bila sicer sprejeta že leta 2000, je pravno zavezujoča od leta 2009 in je na podlagi 6. člena Pogodbe o EU del primarnega prava EU. Kot najvišji pravni akt v EU na področju temeljnih pravic se sicer ne imenuje ustava, a njeno vsebino in veljavo ter pravno moč lahko primerjamo z ustavo. Evropski ustavni pomen ji je priznalo Sodišče EU v Luksemburgu, ki ji tudi sicer s pogostim sklicevanjem nanjo in razlago zapisanih pravic daje izredno veljavo. Listina velja, ob nekaterih omejitvah za Združeno kraljestvo in Poljsko, za vseh 28 držav članic EU in več kot 500 milijonov državljanov EU. Naj omenim, da je treba Listino razlikovati od Evropske konvencije o človekovih pravicah, ki je akt Sveta Evrope in velja za 47 držav podpisnic konvencije, v Sloveniji pa letos obeležujemo njeno 25-letnico pravne uveljavitve (za kršitve pravic po tej konvenciji je pristojno Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu).
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 62 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(1541)

Leto objave

2020(21) 2019(31) 2018(61) 2017(131)
2016(34) 2015(24) 2014(42) 2013(103)
2012(88) 2011(113) 2010(95) 2009(95)
2008(81) 2007(60) 2006(37) 2005(59)
2004(90) 2003(87) 2002(42) 2001(64)
2000(30) 1999(32) 1998(15) 1997(21)
1996(29) 1995(15) 1994(16) 1993(9)
1992(5) 1991(11)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMNOPQRSŠT UVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov