O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 3
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 74)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄27

Lobiranje za verske objekte v Črni gori

dr. Ciril Ribičič, 11.7.2019

Pravoznanstvo

dr. Ciril Ribičič, Pravna praksa, 27/2019Junijska seja Beneške komisije je bila precej dinamična. O predlogu za uvedbo ločenih mnenj sem poročal v Pravni praksi pred tremi meseci. Predlog je bil zavrnjen, vendar šele po premisleku in z obljubo, da bodo dograjena procesna pravila razširila pravice članov Beneške komisije, kadar bodo ugovarjali posameznim stališčem ali predlogom. Če ta obljuba ne bo izpolnjena, bo postala očitna razlika med zahtevnimi standardi, ki jih Beneška komisija zapoveduje državam članicam, in njeno lastno demokratično prakso. Tokrat je bilo to posebej očitno pri sprejemanju mnenja, ki se nanaša na položaj in pravice parlamentarne opozicije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄14

Ločena mnenja tudi v Beneški komisiji?

dr. Ciril Ribičič, 4.4.2019

Pravoznanstvo

dr. Ciril Ribičič, Pravna praksa, 14/2019Na marčevski seji Beneške komisije je skupina njenih članov predlagala uvedbo ločenih mnenj članov, ki nasprotujejo večinsko sprejetemu mnenju Komisije. Predlog je sprožil veliko nasprotovanja, češ da
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄12

Strojno učenje, (med)jezikovne tehnologije in pristranosti

dr. Marko Robnik Šikonja, 21.3.2019

Pravoznanstvo

dr. Marko Robnik-Šikonja, Pravna praksa, 12/2019Področje umetne inteligence razvija pristope, ki posnemajo človeško inteligenco, pri čemer zajema iz računalništva, psihologije, nevrologije, matematike, logike, jezikoslovja in filozofije. Razvite tehnike so že uporabljene na praktično vseh področjih človekovega delovanja. V prihodnje bo umetna inteligenca vplivala tudi na pravne poklice. V zadnjem času je namreč prišlo do velikega napredka pri razumevanju naravnega jezika. Dosežki kot npr. odlično strojno razpoznavanje govora, vse boljši rezultati strojnega prevajanja, pravilno razvrščanje dokumentov in uporabni povzetki so večinoma posledica napredka na področju globokih nevronskih mrež. Razumevanje naravnega jezika iz besedil z globokimi nevronskimi mrežami posnema ljudi. Zaporedje mrežnih slojev postopno gradi pomensko predstavitev besedila: začne z znaki ali besedami in skozi sloje napreduje v vse bolj abstraktno predstavitev pomena.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄8

Miselni tok ločenih mnenj

dr. Ciril Ribičič, 21.2.2019

Pravoznanstvo

dr. Ciril Ribičič, Pravna praksa, 8/2019Ustavno sodišče se je tri leta, ESČP pa potem še deset let ukvarjalo s primerom odvetnika dr. Petra Čeferina, ki je bil kaznovan z denarno kaznijo zaradi žaljivih besed na račun izvedencev v kazenskem postopku, v katerem je njegovemu klientu grozila 30-letna zaporna kazen. Obe odločitvi, prva, ki je bila za pritožnika negativna in jo je sprejelo ustavno sodišče, ter druga, ki je bila zanj pozitivna (kršitev svobode izražanja) in jo je sprejelo ESČP, sta očitno dozorevali postopno. Niti v prvem niti v drugem primeru sodniki niso bili soglasni in so napisali obsežna ločena mnenja s strokovno argumentacijo za in proti. To dokazuje, da zadeva ni bila enostavna, zato je odveč povzdigovanje glasu in diskvalificiranje drugače mislečih, še posebej pa evropskih sodnikov, tistih, ki so bili v večini, ali tistega, ki je ostal v manjšini.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄44

Vihar v kozarcu vode

dr. Ciril Ribičič, 15.11.2018

Pravoznanstvo

dr. Ciril Ribičič, Pravna praksa, 44/2018Evropske integracije ponujajo kar veliko priložnosti za organiziranje političnih privržencev, ki v vsaki potezi evropske birokracije vidijo neupravičen poseg v nedotakljivo suverenost posameznega naroda in njegove države. Tovrstno nasprotovanje širitvi pristojnosti Evropske unije na škodo nacionalnih držav je podlaga za razcvet populističnih gibanj in strank širom Evrope.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄23

Egoizem političnih strank in poslancev

dr. Ciril Ribičič, 14.6.2018

Pravoznanstvo

dr. Ciril Ribičič, Pravna praksa, 23/2018Glavni sistemski vzroki za težave pri oblikovanju vlade so trije. Prvega bi bilo mogoče rešiti tako, da bi ministre imenoval predsednik republike na predlog predsednika vlade. Drugega tako, da bi predsednik republike za primer, ko nastane vladna kriza, dobil možnost odločati o dilemi: oblikovanje prehodne (tehnične) vlade ali razpis predčasnih volitev. Ocenjujem, da je postopno vse manj pomislekov zoper takšne pristojnosti predsednika republike. Tretji vzrok je težje rešljiv. Gre za spremembo volilnega sistema.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄15

Pomen literature v sodnih odločitvah

Jože Ruparčič, 19.4.2018

Pravoznanstvo

Jože Ruparčič, Pravna praksa, 15/2018Citiranja avtorjev, kot so Montesquieu, Balzac, Kafka ali Faulkner, je moč najti v odločitvah evropskih sodišč, tj. sodišča EU in ESČP, vendar je pri evropskih sodnikih najbolj priljubljen prav Shakespeare. Unikatnost, edinstvenost in lepota jezika, ki so značilne za njegovo pisanje, so pripeljale do njegove priljubljenosti v sodnih odločbah. Shakespearjev pravni jezik je zapisan v knjigi Shakespeare's Legal Language (avtorja B. J. Sokol in Mary Sokol).
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄3-4

Bolje pozno kot nikoli

dr. Ciril Ribičič, 25.1.2018

Pravoznanstvo

dr. Ciril Ribičič, Pravna praksa, 3-4/2018Kot ustavni sodnik sem se soočal tako s pomisleki proti širokemu varstvu svobode izražanja kot s predsodki do odvetnikov. Če je glede prvega za pozitivni premik zaslužno predvsem ESČP (zadeva Mladina proti Sloveniji), je glede drugega pomembna nedavna sodba istega sodišča v zadevi Čeferin proti Sloveniji. Slednja bi imela še veliko večji pomen, če ne bi nanjo čakali celo desetletje. Na srečo je medtem za preobrat v razumevanju položaja odvetnikov poskrbelo slovensko Ustavno sodišče, ko je za vedno prepovedalo neustavno prakso pri izvajanju preiskav odvetniških pisarn. V čem je bistvo preobrata? V tem, da so ustavni sodniki začeli posebni položaj odvetnika ocenjevati predvsem z vidika interesov njegovih klientov, in ne več z vidika njegovega osebnega privilegija.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄26

Beneška komisija včeraj, danes in jutri

dr. Ciril Ribičič, 6.7.2017

Pravoznanstvo

dr. Ciril Ribičič, Pravna praksa, 26/2017Najnovejše izkušnje kažejo na nevarnost, da bi se Beneška komisija vrnila v čase pred četrt stoletja, ko je bila ustanovljena zato, da bi pomagala tranzicijskim državam na podlagi demokratičnih izročil in izkušenj iz držav Zahodne Evrope. Odkar sem njen član, je Beneška komisija spreminjala svoj značaj tako, da so se v njej soočale izkušnje vseh držav (tudi zunajevropskih), ne glede na to, na kateri strani neba od Benetk se nahajajo. Na 111. junijski seji Beneške komisije je ta obravnavala 11 zadev, tri iz Gruzije, dve iz Moldavije, dve iz Ukrajine in po eno iz Kazahstana, Armenije, Bolgarije in Madžarske. Teme so se dotikale volitev, delitve oblasti, ustavnih sprememb, volilnega sistema in sponzoriranja nevladnih organizacij iz tujine. Pri tem ni šlo za večja nesoglasja med člani komisije, saj ima komisija glede večine odprtih vprašanj že izdelana ustaljena stališča, ki jih po potrebi prilagaja posebnostim novih primerov na predlog delovnih skupin, ki obiščejo prizadete države.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄19

Talent

dr. Ciril Ribičič, 18.5.2017

Pravoznanstvo

dr. Ciril Ribičič, Pravna praksa, 19/2017Letošnjo pomlad sem bil priča več dogodkom, ki jih povezuje naslov današnje kolumne. Kot predstavnik raziskovalne skupine Inštituta za ustavno pravo ŽupanJA sem bil na srečanju vseh županj slovenskih občin, ki so v občini Grad razpravljale o aktualnih problemih z varuhinjo človekovih pravic Vlasto Nussdorfer in predsednikom Računskega sodišča Tomažem Veselom. Občudoval sem nasmejane obraze, prijetno vzdušje, argumentirane in strpne razprave, izražanje skrbi za razvoj lastne občine, skratka vse tisto, kar ne doživimo, ko spremljamo prenose na parlamentarnem programu. Da žensko izvolijo za županjo, mora biti bistveno učinkovitejša v volilni kampanji od svojih moških protikandidatov, ker se mora spopadati tudi s predsodki do vloge žensk v politiki. Stanje v slovenskih občinah bi se brez dvoma popravilo, če bi bilo na naslednjih volitvah izvoljenih petkrat ali šestkrat toliko županj, kot jih imamo danes (trenutno imamo 16 županj in 196 županov), pa bi bila prepričljiva moška večina še vedno zagotovljena.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄12-13

Poanta

dr. Ciril Ribičič, 30.3.2017

Pravoznanstvo

dr. Ciril Ribičič, Pravna praksa, 12-13/2017Ob branju pete zaporedne knjige staroste slovenskih odvetnikov dr. Petra Čeferina Prepoznava, ki je izšla pri Študentski založbi Litera (Maribor, 2016) sem ponovno prelistal prejšnje štiri Moje odvetniško življenje (2012), Valat (2013), Moje zgodbe (2014) in Sto sodnijskih (2015). Za vseh pet knjig velja, da so po formatu in obsegu skromne, po vsebini pa bogate, pravi ekstrakt 40-letnih odvetniških izkušenj. V vseh se avtor odlikuje z zgoščenim pripovedovanjem zanimivih zgodb. Vse opozarjajo na neumnost vsakokratne oblasti in na zlorabe prava. V vseh je čutiti empatijo s preganjanimi, skoraj poistovetenje s tistimi, ki jih zagovarja, še posebej pa s pripadniki manjšin, revnimi, izbrisanimi ali politično preganjanimi. Z enako kritičnostjo obravnava napake sodnikov vseh vrst, vse tja do ustavnih in evropskih sodnikov. Bralca pa vsakokrat pridobi na svojo stran z duhovitimi pripombami na lastni račun.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄49-50

Depolitizacija sodstva

dr. Ciril Ribičič, 22.12.2016

Pravoznanstvo

dr. Ciril Ribičič, Pravna praksa, 49-50/2016Predlog ministra Klemenčiča, da bi spremenili način imenovanja sodnikov tako, da jih ne bi več volil Državni zbor, temveč bi jih imenoval predsednik republike na predlog Sodnega sveta, ni posebno presenečenje. Prav tako ni težko napovedati, da bo predlog naletel na odobravanje in široko podporo pri ustavnopravni znanosti in stroki. To pa še ne pomeni, da bo tudi sprejet, toliko bolj, ker ga ni mogoče uresničiti brez ustavne spremembe. Poslanci in politične stranke, ki stojijo za njimi, so bili v preteklosti gluhi za vsak predlog, ki bi zoževal vpliv Državnega zbora, še posebej na kadrovskem področju. To je razumljivo, saj bi poslanci izgubili enega od vzvodov vplivanja na sestavo in delovanje sodišč, ki so sicer po definiciji in po Ustavi neodvisna državna oblast. Morda so celo prepričani, da s tem dajejo sodnikom potrebno legitimnost in preprečujejo "tiranijo sodnikov", ki hočejo vladati, ne da bi bili voljeni in komur koli odgovorni. Tudi ko imajo občutek, da je pravosodje pristransko in deluje pod vplivom njim nasprotne politične opcije, nočejo opaziti, da je izvirni greh takšne odvisnosti od politike tudi v načinu imenovanja sodnikov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄28

Evropsko pravo ni samo pravo EU

dr. Ciril Ribičič, 14.7.2016

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), Pravoznanstvo

dr. Ciril Ribičič, Pravna praksa, 28/2016Pred leti je David Cameron poceni pridobival popularnost v britanski javnosti z izjavami o tem, da mu postane slabo, ko sliši za ESČP, in se zavzel, da naj postane britansko vrhovno sodišče poslednja instanca varstva pravic namesto ESČP. ESČP je očital, da se je prelevilo v evropsko ustavno sodišče. Takrat se je zdelo verjetneje, da bo prišlo do izstopa Britancev iz sistema konvencijskega varstva človekovih pravic (EKČP) kot iz Evropske unije. Zgodilo pa se je prav nasprotno, čeprav je tokrat britanski prvi minister nastopal kot odločni nasprotnik brexita. Morda je kot ljubitelj tenisa ob spremljanju Wimbledona mislil, da je menjava strani v evropski politiki tako enostavna kot v tenisu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄22

75 let pozneje

dr. Ciril Ribičič, 2.6.2016

Pravoznanstvo

dr. Ciril Ribičič, Pravna praksa, 22/2016Temeljne točke Osvobodilne fronte, sprejete pred 75 leti, so ohranile velik pomen, še zlasti tiste, ki govorijo o oblikovanju jugoslovanske federacije (tretja točka) in o tem, da bo o zunanjih odnosih odločil slovenski narod po osvoboditvi (osma točka). Odločilno so vplivale na odločitve Kočevskega zbora odposlancev slovenskega naroda in II. zasedanja AVNOJ-a ter na oblikovanje prvih povojnih ustav. Če ponovno prebiramo razpravo v ustavodajni skupščini pred sedmimi desetletji, opazimo, da nikakor ni bilo samoumevno, da bo v zvezno ustavo zapisana pravica narodov do samoodločbe, ki vključuje tudi pravico do odcepitve. Naj tvegam oceno, da bi bila ta pravica brez Slovencev obravnavana samo kot temelj oblikovanja nove Jugoslavije, ne pa kot trajna in neodtujljiva.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄7-8

"Še bolj" brez milosti do nasilja?

dr. Vesna Bergant Rakočević, 18.2.2016

Pravoznanstvo

dr. Vesna Bergant-Rakočević, Pravna praksa, 7-8/2016Če si smem izposoditi iz Žižkovega Nasilja (Analecta, Ljubljana 2007), je današnji boj proti nasilju svojevrsten paradoks, ker se osredotoča na neposredno subjektivno nasilje. Po Žižku gre le za najvidnejši vrh trikotnika, ki vključuje simbolno in sistemsko nasilje in je posledica "gladkega" delovanja naših ekonomskih in političnih sistemov, ki ohranjajo pri življenju poskuse boja proti nasilju in ki promovirajo strpnost. (Spominjam se kampanje izpred let proti nestrpnosti, ki je v resnici nestrpnost spodbujala, do nestrpnosti seveda: Recimo nestrpnosti NE!)
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄2

Vrstnici

dr. Ciril Ribičič, 14.1.2016

Pravoznanstvo

dr. Ciril Ribičič, Pravna praksa, 2/2016V svojem nagovoru na 105. seji Beneške komisije je slovenska veleposlanica pri Svetu Evrope Eva Tomič ugotovila, da sta Beneška komisija in samostojna Slovenija vrstnici, rojeni pred 25 leti. Dodam lahko, da sta se njuni poti tudi nekajkrat križali.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄38

Nazaj v prihodnost

dr. Ciril Ribičič, 30.9.2015

Pravoznanstvo

dr. Ciril Ribičič, Pravna praksa, 38/2015V ustavnopravni stroki prevladuje prepričanje, da bi bilo bolje, da sodnikov ne bi volil državni zbor, temveč bi jih imenoval predsednik republike na predlog sodnega sveta. Tako bi namreč stopila v ospredje strokovno znanje in usposobljenost kandidatov za opravljanje sodniške funkcije in zožile bi se možnosti za vnašanje političnih meril v postopek imenovanja. Sprememba je nujna zaradi uresničevanja neodvisnosti sodstva.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄31-32

Mandatar za sestavo vlade

dr. Ciril Ribičič, 20.8.2015

Pravoznanstvo

dr. Ciril Ribičič, Pravna praksa, 31-32/2015Temeljna značilnost delovanja sodobnih političnih sistemov je prevlada izvršilne oblasti nad zakonodajno. Ta prevlada ima zelo različne pojavne oblike. Ustavna zamisel o močnem predstavniškem telesu kot osrednji demokratični instituciji državne oblasti se v praksi deformira tako, da ima odločilno vlogo izvršilna oblast.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄24-25

Katalonija - moja dežela

dr. Ciril Ribičič, 18.6.2015

Pravoznanstvo

dr. Ciril Ribičič, Pravna praksa, 24-25/2015Avtonomna katalonska oblast si na številne izvirne načine prizadeva osvojiti kakšen milimeter na poti k večji samostojnosti in neodvisnosti. Privrženci osamosvajanja Katalonije nagovarjajo vse prebivalce Katalonije, starejše od 16 let, ne samo tiste, ki pripadajo katalonskemu narodu, govorijo katalonski jezik ali so pomembni za razvoj katalonske kulture. H krepitvi interesa Kataloncev za avtonomijo pa nehote veliko pripomorejo tudi španske oblasti z diskriminatornim obravnavanjem njihovih zahtev, na primer tako, da prepovedujejo referendumsko izjasnjevanje o položaju Katalonije. Tu vidim eno od podobnosti s slovenskimi izkušnjami iz obdobja, ko je Milošević prepričeval Slovence, da jim v Jugoslaviji živeti ni (bojkot slovenskih proizvodov, zanikanje pravice do samoodločbe, napoved o sprejemu nove ustave na vsejugoslovanskem referendumu itd.).
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄22

Neodvisnost sodstva - pravica državljanov!

Janja Roblek, 4.6.2015

Sodišča, Pravoznanstvo

Janja Roblek, Pravna praksa, 22/2015Stopnjevanje napetosti zaradi odločitev sodnikov v konkretnih zadevah v javnosti in medijih kar ne pojenja. Vrstijo se napadi na sodnike, njihove bližnje, na njihovo premoženje, grožnje postajajo odkrite, na sodstvo se skuša vplivati tudi z grožnjami z bombnimi napadi. Skuša se ustvariti vtis, da je v sodstvu vse narobe, kar kliče po nujnosti intervencije od zunaj, po lustraciji sodnikov. Na drugi strani pa se ustvarja videz, da je javnosti dovoljeno prav vse, sodstvo pa nima ustreznih vzvodov, da bi se pred takim ravnanjem branilo in ga tudi sankcioniralo. V vsem tem se kaže nepoznavanje ali nerazumevanje vloge neodvisnosti sodstva in sodnikov v sistemu državne oblasti; gre za resno opozorilo na nespoštovanje institucij sistema.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄18

Tokrat ni bilo težko biti Slovenec

dr. Ciril Ribičič, 7.5.2015

Pravoznanstvo

dr. Ciril Ribičič, Pravna praksa, 18/2015Ni mi žal, da sem letošnji praznik upora proti okupatorju preživel v Hercegnovem. Skupaj s sodniki rednih, ustavnih in evropskih sodišč sem spremljal in ocenjeval zagrizene verbalne dvoboje med študentskimi ekipami najboljših pravnih fakultet z območja med Ljubljano in Tirano. Za letošnje tekmovanje moot court izbrani primer je omogočal presojo skladnosti policijskega registra, ki je zajel 4.000 Romov, z Evropsko konvencijo o človekovih pravicah. Primer je omogočal ustvarjalno razpravo o razmerju med prizadevanji in pooblastili policije pri spopadanju s kriminalom ter pravicami manjšinske romske skupnosti in njenih pripadnikov do zasebnosti in nediskriminacije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄15

Cilji in zadetki

dr. Vesna Bergant Rakočević, 16.4.2015

Pravoznanstvo

dr. Vesna Bergant-Rakočević, Pravna praksa, 15/2015Pravkar je začel veljati "sodni peterček", torej sveženj zakonov o spremembah in dopolnitvah petih, recimo temu sistemskih predpisov s področja sodstva oziroma pravosodja. V javnosti se je govorilo celo o mali sodni reformi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄11-12

Opravičujem se

dr. Ciril Ribičič, 19.3.2015

Pravoznanstvo

dr. Ciril Ribičič, Pravna praksa, 11-12/2015Povod za to besedilo je televizijski film Muhammad Ali's Greatest Fight, ki gledalcu odgrinja zaveso, ki prikriva notranjo dinamiko zorenja odločitve med sodniki in svetovalci v Vrhovnem sodišču ZDA (v zadevi Clay v. ZDA). Vzrok za opravičilo pa je ocena v mojem deset let starem besedilu o ločenih mnenjih. V njem upravičeno povzdigujem v nebo ločeno mnenje Johna Harlana II, s katerim je pol stoletja pred enako odločitvijo Vrhovnega sodišča nasprotoval zamisli "enaki, toda ločeni" s prepričljivo utemeljitvijo, da mora biti ameriška ustava slepa za barvo kože (angl. colorblind). Moja površna ocena se glasi: vrhovni sodnik John Harlan II "je v nasprotju s svojim dedom zaslovel s številnimi konservativnimi ločenimi mnenji, s katerimi je nasprotoval aktivizmu liberalistične večine v sodišču, ki mu je predsedoval Warren, na področju varstva pravic in med drugim tudi v znameniti zadevi Miranda". Omenjeni film (pa tudi številni drugi viri) pričajo o odločilni vlogi Johna Harlana II kot poročevalca pri oprostitvi Mohameda Alija, svetovnega boksarskega prvaka v težki kateregoriji, ki se je uprl, da bi odšel v Vietnam, ker mu muslimanska vera ne dovoljuje ubijanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄49-50

Začasno zadržanje in enakost

dr. Ciril Ribičič, 18.12.2014

Pravoznanstvo

dr. Ciril Ribičič, Pravna praksa, 49-50/2014Ustavno sodišče v sklepu, s katerim je zadržalo izvrševanje sodb v zadevi Patria (Sklep št. Up-879/14 z dne 11. decembra 2014, v nadaljevanju Sklep 2014) omenja enajst let star sklep, ki se nanaša na zadržanje obsodilne sodbe zoper pritožnika A. A. iz Ž. (Sklep št. Up-729/03 z dne 11. decembra 2003, v nadaljevanju Sklep 2003). Pozoren bralec je že sam ugotovil, da sta bila oba sklepa sprejeta na isti dan; v tem sta si podobna, vsebinsko pa si nista. Primerjava namreč pokaže veliko več razlik kot podobnosti. Pa začnimo s podobnostmi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄42-43

Lobiranje in "lobiranje"

dr. Ciril Ribičič, 6.11.2014

Pravoznanstvo

dr. Ciril Ribičič, Pravna praksa, 42-43/2014Ena od možnih opredelitev lobiranja je, da je to tisto, kar je ravno nasprotno od "lobiranja", kot ga uporabljamo v pogovornem jeziku. Od tod izvira precej nesporazumov. Mnogi so prepričani, da "lobiranja" ne bi smelo biti, ker ga imajo za koruptivno dejavnost, ki jo pravno urejanje samo krepi. Ustavni pravniki nasprotno menimo, da s pravnim urejanjem lobiranja omejujemo nezakonito korupcijo na področju uveljavljanja posebnih interesov. V osemdesetih letih prejšnjega stoletja je večina v Državnem zboru sklenila, da bo "lobiranja" manj, če ne bo pravno urejeno; pa tudi še danes poslanska večina z različnimi izgovori odlaga sprejem kodeksa poslanskega obnašanja.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(74)

Leto objave

2019(4) 2018(4) 2017(3) 2016(5)
2015(7) 2014(7) 2013(11) 2012(5)
2011(4) 2010(3) 2009(3) 2008(3)
2007(1) 2006(2) 2005(2) 2004(2)
2003(1) 2002(5) 1998(1) 1997(1)

Področja

< Vsi 11. PRAVNOZNANSTVO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMNOPQR SŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov