O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 26)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄20-21

Meje slovenske privatizacijske politike

dr. Aleš Ferčič, 21.5.2015

Pravoznanstvo

dr. Aleš Ferčič, Pravna praksa, 20-21/2015Privatizacijska politika je del politike upravljanja državnih oziroma javnih kapitalskih naložb in kot taka nima samo javnofinančnih in gospodarskih posledic, temveč tudi številne druge. Ker gre za javno politiko, je aktualno vprašanje splošnega oziroma javnega interesa, vendar ta ne more biti določen povsem prosto, saj je med drugim treba upoštevati meje, ki jih določa pravo Evropske unije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄19

Kaj (naj) počnemo z državo?

dr. Aleš Ferčič, 14.5.2015

Pravoznanstvo

dr. Aleš Ferčič, Pravna praksa, 19/2015Za nami je še ena obletnica zmage, ki nas je kot narod najbrž rešila pred marginalizacijo in postopnim propadom. Pred približno četrt stoletja smo naposled le udejanjili idejo o slovenski državi. Kot suverena država smo, vsaj formalno in v zameno za omejitve pri izvrševanju nekaterih suverenih pravic, dobili svoj položaj v mednarodni skupnosti n in v nekaterih mednarodnih organizacijah z omejenim članstvom, kakršna je na primer Evropska unija.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄14

Vpliv temeljnih pravic na evropsko zasebno pravo in vloga Sodišča EU

dr. Petra Ferk, 9.4.2015

Pravoznanstvo

dr. Petra Ferk, Pravna praksa, 14/2015Dr. Verica Trstenjak, ena od ustanovitvenih članic Slovenskega društva za evropsko pravo, ki si nenehno prizadeva za promocijo in razvoj evropskega prava, je bila 1. aprila 2015 v prostorih Evropske pravne fakultete v Ljubljani na volilnem občnem zboru društva vnovič izvoljena za njegovo predsednico.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄44

Z ideologijo proti pravosodju in pravu

mag. Andrej Ferlinc, 13.11.2014

Pravoznanstvo

mag. Andrej Ferlinc, Pravna praksa, 44/2014Ideologije ni mogoče enačiti z različnimi svetovnonazorskimi opredelitvami, do katerih imajo ustavno pravico tudi vsi zaposleni v pravosodnih organih, saj velja, da živimo v demokratični družbi, vključeni v sistem vrednot članic EU. V nadaljevanju bo pojem ideologije opredeljen negativno, kot vrsta popačenih oziroma napačnih skupinskih prepričanj, v katerih se skuša vrednotenje skupine prikazati kot odnos do vrednot celotne družbe. Namesto spoznavanja in podrejanja univerzalnim človeškim vrednotam se od posameznika pogosto pričakuje podreditev figuri vodje, tako da preneha biti oseba z lastno intelektualno avtonomnostjo. Pričakuje se zgolj obnašanje, ki ustreza položaju v hierarhični organizaciji, ta pa ne glede na veljavno pravo sama izoblikuje svoje pojmovanje časti, poštenja in reda, posamezniku pa daje zadosten občutek varnosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄24-25

(Zlo)raba nujnega zakonodajnega postopka pri harmonizaciji zakonodaje s pravnim redom EU

Bačlija Irena, Francelj Matjaž, 19.6.2014

Pravoznanstvo

dr. Irena Bačlija, Matjaž Francelj, Pravna praksa, 24-25/2014Harmonizacija zakonodaje s pravnim redom EU se lahko izvede na več načinov. Če je pri harmonizaciji potrebno sprejetje novega zakonskega okvira ali pa sprememba in dopolnitev veljavnega, se odločanje o tem prenese v Državni zbor. Tam se zakonodajni predlogi (ne glede na to, ali so vezani na harmonizacijo ali ne) sprejemajo v okviru pravil zakonodajnega postopka, ki je podrobneje opredeljen v Poslovniku DZ (PoDZ-1). Ta pozna tri vrste zakonodajnih postopkov: rednega, skrajšanega in nujnega. Ker so direktive (pa tudi način njihovega prepisa) že predhodno usklajene, je zakonodajalec predvidel manj kompleksno sprejemanje takih zakonskih okvirov oziroma dopolnitev. Za to se uporablja skrajšani postopek. Vprašanje pa je, ali se za taka usklajevanja uporabljata tudi druga dva postopka in koliko. Pri tem je treba nameniti posebno pozornost nujnemu postopku, saj lahko pri njem pride do zlorab. PoDZ-1 namreč v 143. členu navaja razloge za sprejetje zakona po nujnem postopku in iz njih lahko sklepamo, da nujni postopek v osnovi ni namenjen potrebam harmonizacije s pravnim redom EU, saj harmonizacije pravnega reda z evropskim ni mogoče uvrstiti med izjemne družbene razmere.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄15

Esej o medijih, novinarjih, kriminaliteti in pravosodju

dr. Zvonko Fišer, 17.4.2014

Pravoznanstvo

dr. Zvonko Fišer, Pravna praksa, 15/2014Pred kakima dvema desetletjema ali nekaj več sem za malce zloben izziv izrekel misel, da bomo morda postali normalna država tisti dan, ko se bo osrednji dnevnik nacionalne televizije začel s poročilom o kazenski zadevi. Tedaj sem bil prepričan tudi, da bo medijski pluralizem pometel ne samo s sivino in uradno uniformiranostjo pri poročanju o kriminalnih dogodkih, tako tipično za sistem, ki smo ga malo pred tem zapustili, temveč zlasti, da bo pripeljal do višje kakovosti pri medijskem obravnavanju kriminalitete in drugih družbeno negativnih pojavov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄39

Pomilostitev ne sme biti revizija sodne odločbe

dr. Zvonko Fišer, 10.10.2013

Pravoznanstvo, Civilni sodni postopki

dr. Zvonko Fišer, Pravna praksa, 39/2013Poslušam, gledam, berem - in se čudim. Marsikomu in marsičemu. Najprej zdravništvu, ki je solidarno strnilo vrste, ne da bi vedelo, za kaj v resnici gre. Na trenutke se mi dozdeva, da so (vsaj nekateri) slutili, da gre za manipulacijo, ki pa, kot kaže, ni motila, saj naj bi šlo za višje cilje. In bele halje do tega trenutka niso zmogle nobenega avtoritativnega ločenega mnenja. Očitno ni popularno. Faux pas, kakorkoli že obračamo; sprožilni primer ni bil pravi. Pa pustimo zdravstvo, ni moja stroka.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄22

Hilda

dr. Zvonko Fišer, 6.6.2013

Pravoznanstvo

dr. Zvonko Fišer, Pravna praksa, 22/2013Po objavi letnega poročila o delu državnih tožilstev v Sloveniji za preteklo leto in po odmevni tiskovni konferenci sva se z urednikom pogovarjala, da bi napisal uvodnik o tem, kateri so najodmevnejši rezultati slovenskega organa pregona v preteklem letu. Izgovoril sem si enotedenski zamik, ker sem moral vmes na konferenco mreže tožilcev EU, na kateri je tekla beseda o evropskem javnem tožilcu (EPPO), ki ga bo Evropska unija, kot vse kaže in vsem pomislekom navkljub, kmalu ustanovila in tako sama poskrbela za pregon zlorab na škodo svojega proračuna in sredstev EU. Tudi za prihodnost našega organa pregona zelo pomembna in daljnosežna tema, ki bi lahko vnesla povsem nove razsežnosti na področje kazenske jurisdikcije in izvajanja kazenske represije, vendar pa, če me občutek ne vara, v domačih logih doslej ni vzbudila kakšne posebne pozornosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄18

Enigma o pravni državi

mag. Benjamin Flander, 6.5.2010

Pravoznanstvo

mag. Benjamin Flander, Pravna praksa, 18/2010Enigma o pravni državi gre takole: nekateri menijo, da imamo kratko malo dve - eno za t. i. malega človeka, drugo za elite. To menda ni značilno "le za nas", temveč velja na splošno in povsod. Z (na videz) drugega univerzuma pravne učenosti izvemo, da vendarle nimamo dveh, temveč eno samo ("Če imaš ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2008⁄29-30

Žižkov resentiment

mag. Benjamin Flander, 24.7.2008

Pravoznanstvo

mag. Benjamin Flander, mag. Benjamin Flander, Pravna praksa, 29-30/2008V svoji najnovejši knjigi, ki je izšla oktobra lani, Slavoj Žižek piše o nasilju.1 Sijajne problematizacije udomačenega (ne)razumevanja nasilja si sledijo kot po tekočem traku. Nekatere poante, ki jih navrže na tujem najbolje prodajani slovenski pisec, je sicer pri nas že pred njim celoviteje "obdel...
Naslovnica
Pravna praksa, 2007⁄22

Kako odločajo ustavna sodišča

dr. Zvonko Fišer, 7.6.2007

Ustavno sodišče, Pravoznanstvo

dr. Zvonko Fišer, Pravna praksa, 22/2007dr. pravnih znanosti, profesor na PF Univerze v Ljubljani, sodnik Ustavnega sodišča RS Včasih se zdi, kot da so ustavna sodišča najmanj znan del sodstva. Čeprav vsi vedo zanje in s svojimi odločitvami včasih pridejo na prve strani časopisov, je njihov notranji proces sprejemanja odločitev nez...
Naslovnica
Pravna praksa, 2007⁄11

Mi, »dobri Evropejci«…

mag. Benjamin Flander, 22.3.2007

Kultura in umetnost, Pravoznanstvo

mag. Benjamin Flander, Pravna praksa, 11/2007Evropejci bomo konec marca obeležili petdesetletnico podpisa Rimske pogodbe. Pod rimskim Kapitolom sklenjeni pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti za jedrsko energijo (Euratom) in Evropske gospodarske skupnosti (EGS) sta določili bistvo politike evropskega povezovanja - ekonomsko integracijo. Fri...
Naslovnica
Pravna praksa, 2006⁄44

Pamflet: kdo se boji filozofije prava

mag. Benjamin Flander, 16.11.2006

Kultura in umetnost, Pravoznanstvo

mag. Benjamin Flander, Pravna praksa, 44/2006Kdo se torej boji filozofije prava? Zdi se, da se filozofije prava pravzaprav najbolj bojimo tisti, ki se z njo identificiramo! Tisti torej, ki se imamo za pravne filozofe. Mi, ki se imamo za pravne filozofe, namreč nikoli ne odpotujemo v neznano.
Naslovnica
Pravna praksa, 2005⁄35-36

Globalizacija, hegemonija in pravo

mag. Benjamin Flander, 15.9.2005

Pravoznanstvo

mag. Benjamin Flander, Pravna praksa, 35-36/2005Letošnji svetovni kongres Mednarodnega združenja za filozofijo prava in socialno filozofijo (IVR) je konec maja gostila Granada, univerzitetno mesto v Andaluziji. Verjetno ni treba poudarjati, da je bila naslovna tema konference Pravo in pravičnost v globalni družbi sila aktualna, če ne že kar »fata...
Naslovnica
Pravna praksa, 2005⁄16

ZAPISKI: Marginalije: Noam Chomsky

mag. Benjamin Flander, 21.4.2005

Kultura in umetnost, Pravoznanstvo

mag. Benjamin Flander, Pravna praksa, 16/2005Čemu kaže pripisati dejstvo, da ima Noam Chomsky med slovenskimi razumniki (med njimi bi se najbrž našel tudi kakšen pravnik) toliko navdušenih občudovalcev? Njegovemu nespornemu (in neoporečnemu) intelektualnemu in moralnemu ugledu? Njegovi izjemno bogati, prodorni, osupljivo obsežni in nadvse drag...
Naslovnica
Pravna praksa, 2003⁄41

Michel Foicault

mag. Benjamin Flander, 20.11.2003

Pravoznanstvo

mag. Benjamin Flander, Pravna praksa, 41/2003ZAPISKI Med sodobnimi francoskimi intelektualci je Michel Foucault gotovo tisti, ki je najostreje in najbolj kontroverzno kritiziral razsvetljenstvo in njegovo zapuščino. Ost njegovega radikalno-postmodernega razmišljanja predstavlja težnja raziskati in odstreti »resnično« plat človeškega razuma,...
Naslovnica
Pravna praksa, 2003⁄29

Quo vadis theoria iuris

mag. Benjamin Flander, 21.8.2003

Pravoznanstvo

mag. Benjamin Flander, Pravna praksa, 29/2003V 20. stoletju in, posebej izrazito, ob prehodu v tretje tisočletje se je ob daljnosežnih družbenih spremembah uveljavilo stališče, da zahodna civilizacija v kognitivnem in institucionalnem smislu vstopa v t. i. postmoderno dobo. V kognitivni sferi se je postmodernizem najprej uveljavil v umetnosti,...
Naslovnica
Pravna praksa, 2002⁄15-16

Uvod v pravo

Benjamin Flander, 25.4.2002

Pravoznanstvo

Benjamin Flander, Pravna praksa, 15-16/2002"Teorija prava je sorazmerno zapletena in abstraktna znanstvena disciplina, zato je poenostavljanje njenih dognanj v pedagoške namene vselej tvegano dejanje. Uvod v pravo je poskus take poenostavitve. Uvedel naj bi študente na dovolj preprost način v razumevanje modernega prava kot pomembnega civ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2002⁄14

Zapiski: Test ustavnosti

Benjamin Flander, 18.4.2002

Splošni državni akti, simboli in prazniki, Pravoznanstvo

Benjamin Flander, Pravna praksa, 14/2002Pri odločanju ustavnega sodišča o občutljivih vprašanjih ustavnega položaja verskih skupnosti, ustavne (ne)dopustnosti njihove dejavnosti v sferi javne oblasti in (proti)ustavnosti poizvedovanja državne oblasti o duhovno-verskih praksah in prepričanjih ljudi, se je t.i. "test ustavnosti" (constituti...
Naslovnica
Pravna praksa, 2002⁄9

Zapiski: Politika

Benjamin Flander, 14.3.2002

Pravoznanstvo

Benjamin Flander, Pravna praksa, 9/2002Izraz "politika" najverjetneje izhaja iz izraza "polis", ki označuje avtonomno, k blaginji in svobodi naravnano antično grško mestno skupnost. V polisu politična aktivnost - prežeta z vrlino in nasprotovanjem despotstvu in tiranstvu - ni sodila v domeno (privilegij) posebnega, na primer političnega...
Naslovnica
Pravna praksa, 2001⁄28

Zapiski: Wittgenstein za pravnike

Benjamin Flander, 20.9.2001

Pravoznanstvo

Benjamin Flander, Pravna praksa, 28/2001Na Dunaju rojeni Ludwig Wittgenstein (1889-1951) je kmalu po nastopu študija v Londonu zaradi strastnega zanimanja za matematiko in logiko vzbudil pozornost znamenitega Bertranda Russella, svojega kasnejšega mecena. Torej ni naključje, da je Wittgenstein, sicer nesojeni letalski inženir, zakoračil v...
Naslovnica
Pravna praksa, 2001⁄22-23

Zapiski: Qui tacet, consentire videtur

Benjamin Flander, 26.7.2001

Kultura in umetnost, Pravoznanstvo

Benjamin Flander, Pravna praksa, 22-23/2001Integracijske in globalizacijske procese, ki prevladujoče zaznamujejo sodobnost, napačno označujemo kot poglavitni vir zatona tradicionalno pojmovane suverenosti države. K zatonu suverenosti države oziroma državne oblasti v veliko večji meri kot politično in ekonomsko združevanje in povezovanje med ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2000⁄18-19

Mnenja: Pravno-razlagalna nasprotja (post festum)

Benjamin Flander, 29.6.2000

Pravoznanstvo

Benjamin Flander, Pravna praksa, 18-19/2000Znano je, da so bili v srednjem veku pravniki deležni za takratne družbene razmere še posebej pomenljive moralno-vrednostne "obsodbe". Zaradi vloge konkretnih izvajalcev prevzemanja in udejanjanja sistemsko sicer dovršenega, a pretežno lastninsko zasnovanega rimskega klasičnega prava so v specifične...
Naslovnica
Pravna praksa, 1997⁄17-18

Iz disertacij: O namenu kaznovanja (slepa ulica absolutnih teorij)

Katja Filipčič, 18.9.1997

Pravoznanstvo

Katja Filipčič, Pravna praksa, 17-18/1997Dragan Petrovec, zaposlen na Inštitutu za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, je 1. julija 1997 na ljubljanski PF uspešno zagovarjal svojo doktorsko disertacijo z naslovom "O namenu kaznovanja (slepa ulica absolutnih teorij)", izdelano pod mentorstvom prof. dr. Alenke Šelih. Doktorand je...
Naslovnica
Pravna praksa, 1997⁄14-15

Evropska konferenca o vladavini prava

dr. Zvonko Fišer, 24.7.1997

Pravoznanstvo

dr. Zvonko Fišer, Pravna praksa, 14-15/1997Nizozemska, ki je v prvi polovici letošnjega leta predsedovala Evropski uniji, natančneje njeno ministrstvo za pravosodje, je 23.-24. junija v severnomorskem letovišču Noordwijk aan Zee, v sodelovanju s Svetom Evrope, pripravila konferenco o vladavini prava(*1). Nanjo je povabila vseh petnajst člani...
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(26)

Leto objave

2015(3) 2014(3) 2013(2) 2010(1)
2008(1) 2007(2) 2006(1) 2005(2)
2003(2) 2002(3) 2001(2) 2000(1)
1997(2) 1993(1)

Področja

< Vsi 11. PRAVNOZNANSTVO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEF GHIJKLMNOPQRSŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov