O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 3
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 64)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄19

Primer Ramos - zgodba o porotnih krivdorekih, iskanju rationum decidendi in o doktrini stare decisis

Jan Zobec, 14.5.2020

Pravoznanstvo

Jan Zobec, Pravna praksa, 19/2020Pred devetdesetimi leti je Arthur Goodhart v svojem znamenitem delu Determining the Ratio Decidendi of a Case zapisal: "Zveni sicer paradoksalno, vendar pogosto je tako, da pravo bistveno več dolguje šibkim kot močnim sodnikom. Slabi razlogi često privedejo do dobrega prava." Njegova teza je doživela nedavno potrditev v prelomni (landmark) odločitvi v zadevi Ramos v. Louisiana (590 U.S. ___ (2020)). Sodba je bila razglašena 20. aprila 2020.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄13

Ženska, ki je postala faraon

mag. Urška Klakočar Zupančič, 2.4.2020

Pravoznanstvo

mag. Urška Klakočar-Zupančič, Pravna praksa, 13/2020Skoraj 200 let pred časom velikega faraona Ramzesa II. je oblast v rodovitni deželi ob Nilu prevzela ena najbolj uspešnih vladaric starega veka. Hačepsut (rojena 1508 pr. n. št., umrla 1458 pr. n. št., vladala od 1479 pr. n. št. do smrti) je bila hči faraona Tutmozisa I. (vladal od 1506 pr. n. št. do 1493 pr. n. št.) iz osemnajste dinastije, prestol pa si je uradno delila s svojim nečakom Tutmozisom III. (vladal od 1479 pr. n. št. do 1425 pr. n. št.). Celo obdobje svoje vladavine se je trudila, da bi ji priznali moč in božanskost, ki je šla njenim moškim prednikom. Zato se je dala upodabljati kot moški faraon, celo z značilno faraonsko brado. Po njeni smrti naj bi Tutmozis III. ukazal razbiti njene kipe in iznakaziti njene podobe ter napise. Hačepsutina vladavina je povzročila zmedo v dedni liniji zgodnje osemnajste dinastije in je med egiptologi danes znana kot "problem Hačepsut".
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄8-9

Egipčansko-hetitski mirovni sporazum

mag. Urška Klakočar Zupančič, 5.3.2020

Pravoznanstvo

mag. Urška Klakočar-Zupančič, Pravna praksa, 8-9/2020Ramzes II. (rojen okoli 1303 pr. n. št., umrl 1213 pr. n. št., vladal od 1279 pr. n. št. do smrti) je danes najbolj znan faraon starega Egipta. Obravnavan je kot največji, najslavnejši, najmočnejši in najbolj plodovit faraon egipčanskega imperija. Celo njegovi faraonski nasledniki so ga klicali "Veliki prednik" ali "Ramzes Veliki". Kot vojskovodja je vodil odprave na sever v Levant in na jug v Nubijo, znan pa je tudi po kolosalnih gradbenih projektih, od katerih sta najbolj imenitna mogočna kamnita templja pri Abu Simbelu, ki predstavljata trajni spomenik na velikega faraona in njegovo najljubšo ženo Nefertari (leto rojstva neznano, umrla okoli 1255 pr. n. št.), slavita pa tudi domnevno zmago Ramzesa II. v bitki pri Kadešu (maja 1274 pr. n. št.). Ta zgodovinska bitka je bila eden glavnih vzrokov za sklenitev prvega mirovnega sporazuma v zgodovini človeštva, in sicer med dvema zelo nečimrnima vladarjema, egipčanskim Ramzesom II. in hetitskim Hatušilijem III. (leto rojstva neznano, vladal od 1267 pr. n. št. do 1237 pr. n. št.).
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄4

Država Izrael proti Adolfu Eichmannu

mag. Urška Klakočar Zupančič, 30.1.2020

Pravoznanstvo

mag. Urška Klakočar-Zupančič, Pravna praksa, 4/2020Dne 23. maja 1960 je izraelski ministrski predsednik David Ben-Gurion oznanil, da so Mossadovi agentje ugrabili notoričnega nacističnega zločinca Adolfa Eichmanna (1906-1962), ki je bil eden glavnih organizatorjev holokavsta. Južnoameriška država Argentina, ki je bila Eichmannovo zatočišče od julija 1950, je Izrael nemudoma obtožila kršenja njene suverenosti in o tem obvestila Organizacijo združenih narodov. Junija 1960 se je Varnostni svet OZN sestal na izrednem srečanju in obsodil ravnanje izraelske varnostne agencije. Kljub temu je odločil, da Izrael lahko obdrži Eichmanna, argentinska vlada pa lahko zahteva reparacije. Diplomatska kriza se je končala z dolgim opravičilom izraelskega premierja. Sojenje odgovornemu za "končno rešitev judovskega vprašanja" v nacistični Nemčiji se je v Jeruzalemu začelo 11. aprila 1961, končalo pa 15. decembra istega leta. Eichmann je bil spoznan za krivega po vseh točkah obtožnice. Na zadnji dan maja 1962 malo pred polnočjo je bil usmrčen z obešanjem, njegovo telo pa so sežgali in pepel raztresli v morje daleč za izraelskimi teritorialnimi vodami.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄28-29

Zmaga Sončnega kralja nad francoskimi "parlementi" in Veliki brat v Versaillesu

mag. Urška Klakočar Zupančič, 18.7.2019

Pravoznanstvo

mag. Urška Klakočar-Zupančič, Pravna praksa, 28-29/2019V Evropi so v 15. in 16. stoletju vzniknila mesta, skupaj z njimi pa sta se širili obrt in trgovina. V družbi, v kateri je od srednjega veka prevladovalo naturalno gospodarstvo, se je kot menjalno sredstvo počasi uveljavljal denar. Meščanstvo si je izborilo sodelovanje pri vladarju in postalo njegov politični zaveznik pri prizadevanju, da bi zlomili moč fevdalcev. Zaradi razvoja novih vrst orožja in tehnik bojevanja je namesto stare fevdalne vojske v ospredje prihajala najemniška vojska poklicnih vojakov, ki jo je organiziral in financiral vladar. Da bi lahko pobral dovolj davkov, je potreboval močan uradniški aparat. Meščanstvo, najemniška vojska in uradniški aparat so slabili moč plemstva, ki je postajalo čedalje bolj odvisno od vladarja. Njegova oblast je postajala absolutna, neomejena. Zgled popolne absolutistične države konec 17. stoletja je bila Francija v času vladanja Ludvika XIV. (1638-1715, vladal 1643-1715).
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄21-22

Nasledstvena pravica kastiljskih žensk ali kdo je tu nor?

mag. Urška Klakočar Zupančič, 6.6.2019

Pravoznanstvo, Človekove pravice

mag. Urška Klakočar-Zupančič, Pravna praksa, 21-22/2019V 15. stoletju se je spreminjala zgodovina. Končala se je stoletna vojna med Francijo in Anglijo; v Italiji se je iz Firenc v ostale dežele razmahnilo kulturno, umetniško, politično in znanstveno gibanje, znano pod imenom renesansa. Osmani so osvojili Konstantinopel, ki je bil še zadnji ostanek nekdaj velikega rimskega cesarstva. Katoliška cerkev je počasi drsela v krizo; v Španiji pa je močna ženska vladarica s soprogom uspela združiti dežele, izgnati Mavre in jude z Iberskega polotoka, osvojiti Granado in ekonomsko podpreti potovanje Krištofa Kolumba, pomorščaka iz Genove (1451-1506), proti novemu svetu. Ta izjemna ženska, pod katere vladavino je Španija postala najmočnejši igralec na evropskem parketu, je bila Izabela Kastiljska (1451-1504, vladala 1474-1504).
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄43

Pravna subjektiviteta umetne inteligence

dr. Aleš Završnik, 8.11.2018

Pravoznanstvo

dr. Aleš Završnik, Pravna praksa, 43/2018Diskusije o prepovedi avtonomnega orožja, tj. orožja brez pomembnega nadzora človeka pri odločanju o napadu, pogosto vodijo k tematiki prevzemanja oblasti. To odstira ločeno in težavno vprašanje uporabe umetne inteligence (UI) na različnih nevojaških družbenih področjih, kjer prihaja do prikritih in manipulativnih načinov uporabe podatkov: v predstavniško demokracijo se z izkoriščanjem posameznikove "moralne" šibkosti in nenačelnosti, odvisnosti in psiholoških trikov vnašajo motnje, ki predstavljajo manipulacijo z volivci.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄43

Novoveška inkvizicija proti reformaciji, znanosti in prostozidarstvu

mag. Urška Klakočar Zupančič, 8.11.2018

Pravoznanstvo

mag. Urška Klakočar-Zupančič, Pravna praksa, 43/2018Papeška inkvizicija, ki je bila ustanovljena v prvi polovici 13. stoletja, ni pustošila po Evropi samo v srednjem veku. Težko si predstavljamo, da je bil zloglasni lov na čarovnice pravzaprav novoveški izum. V novem veku pa so se pojavile še nove nevarnosti za cerkev: satan se je preoblekel v Martina Luthra, Galilea Galileja, Giordana Bruna in kasneje v člane prostozidarske bratovščine. Da bi ohranili "čistost" katoliške vere in obranili blagor papeštva, je Rimskokatoliška cerkev leta 1542 oživila in preuredila staro papeško inkvizicijo po vzoru španske inkvizicije in jo uradno poimenovala Sveta kongregacija rimske in univerzalne inkvizicije ali na kratko Sveti oficij. Bila je pomembno orodje protireformacije. Razen pravice do pomilostitve, ki je bila pridržana za papeža, je imel Sveti oficij skoraj neomejena pooblastila, vključno z zahtevo do podpore posvetnih oblasti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄23

Zakonske težave Henrika VIII. Tudorja (4. del)

mag. Urška Klakočar Zupančič, 14.6.2018

Pravoznanstvo

mag. Urška Klakočar-Zupančič, Pravna praksa, 23/2018Skoraj petdesetletni, bolehni in tiranski angleški kralj Henrik VIII. Tudor (1491-1547, vladal od 1509 do 1547) se je aprila 1540 silovito zaljubil v šestnajstletno angleško plemkinjo Katarino Howard (1523-1542, vladala od julija 1540 do novembra 1541) in jo poročil še istega leta. Mlada, neizobražena in neizkušena kraljica je ob impotentnem možu hitro našla ljubimca, zaradi česar jo je po približno letu in pol doletela ista usoda kot njeno sestrično Ano Boleyn (rojena med 1501 in 1507, umrla 1536, vladala od 1533 do 1536). Odsekali so ji glavo. Vendar Henrik ni umrl samski. Šesta in zadnja žena Katarina Parr (1512-1548, vladala od 1543 do 1547), ki je sicer le za las ušla obtožbi herezije, je kralja preživela, vendar le za eno leto. Po kraljevi smrti se je poročila s Thomasom Seymourjem (1508-1549), zanosila in umrla nekaj dni po porodu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄12-13

Zakonske težave Henrika VIII. Tudorja (1. del)

mag. Urška Klakočar Zupančič, 29.3.2018

Ostalo, Pravoznanstvo

mag. Urška Klakočar-Zupančič, Pravna praksa, 12-13/2018Veliko prelomnih dogodkov, ki so se zgodili v Angliji v 16. stoletju, je mogoče povezati z "ločitvijo" angleškega kralja Henrika VIII. Tudorja (1491-1547, vladal od 1509 do 1547) od Katarine Aragonske (1485-1536, vladala od 1509 do 1533). Ena najbolj kontroverznih in tudi najgrših "ločitev" v zgodovini je imela posledice v hitri ločitvi Anglije od Rima, angleški reformaciji in nastanku protestantske anglikanske cerkve. Težko je verjeti, da je bil glavni vzrok za papeško izobčenje angleškega kralja in krvavi boj med katoliki in protestanti na Otoku kraljeva neizmerna strast do Anne Boleyn. Čeprav je ta kasneje izgubila glavo, Anglija zaradi nje nikoli več ni bila enaka.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄5

Poravnava Franca Jožefa z Madžari in nastanek Avstro-Ogrske

mag. Urška Klakočar Zupančič, 1.2.2018

Pravoznanstvo

mag. Urška Klakočar-Zupančič, Pravna praksa, 5/2018Leto 2017 je poleg dvestoletnice zemljiškega katastra in tristoletnice rojstva Marije Terezije zaznamovala še ena habsburška obletnica, in sicer je februarja minilo sto petdeset let od nastanka dualistične monarhije Avstro-Ogrske. Nastala je pod cesarjem Francem Jožefom I. Habsburško-Lotarinškim (1830-1916, vladal od 1848 do 1916) in je obstajala vse do konca prve svetovne vojne. Državno tvorbo sta sestavljali dve enakopravni polovici: Ogrska (tudi dežele krone sv. Štefana) in Avstrija, ki se je uradno imenovala Kraljestva in dežele, zastopane v državnem zboru (nem. Die im Reichsrat vertretenen Königreiche und Länder). Zaradi mejne reke Leithe sta se neformalno uporabljala tudi izraza Translajtanija in Cislajtanija. Avstrijski cesar je bil hkrati tudi ogrski kralj.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄49-50

Pragmatična sankcija

mag. Urška Klakočar Zupančič, 21.12.2017

Pravoznanstvo

mag. Urška Klakočar-Zupančič, Pravna praksa, 49-50/2017Marija Terezija Valburga Amalija Kristina Habsburška (1717-1780) se je na prestol povzpela na podlagi cesarskega dekreta, imenovanega pragmatična sankcija. Postala in ostala je prva in edina habsburška vladarica, ki je v habsburških dednih deželah zapustila dediščino, vredno Monarha z veliko začetnico. 17. maja letos je minilo 300 let od rojstva velike Habsburžanke, ki je bila tudi začetnica nove habsburško-lotarinške dinastije. Ustanovila je novo obliko države in razvila nov slog vladanja ter nov odnos med vladarjem in ljudstvom. Ljudje so jo imeli radi, ker jim je bila blizu. Kot očarljiva vladarica je z veliko tenkočutnostjo uveljavila reforme, ki so ustvarile temelj moderne avstrijske države. Kljub temu da je spoštovala določene protokole in tradicije, je povzročila velik prelom na skoraj vseh področjih.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄24-25

Vladavina prava ali algoritmov?

dr. Aleš Završnik, 22.6.2017

Pravoznanstvo

dr. Aleš Završnik, Pravna praksa, 24-25/2017Evidentiranje prebivalstva ima dolgo zgodovino. Najpogosteje je služilo namenu pobiranja davkov in vojaške obveznosti in že Cicero je menil, da je treba populacijo popisati. Rojstvo moderne države je povezano s pospeškom tega evidentiranja, ki je služilo kontroli mobilnosti ljudi in številnim ciljem socialne države, od zdravstva do izobraževanja. Pospeški pri popisovanju različnih značilnosti prebivalstva so privedli na primer do tega, da informacijski sistem centrov za socialno delo ISCSD2 povezuje 37 podatkovnih virov in 22 institucij. Globalno gledano je količina podatkov narasla do reda Avogadrovega števila (približno 6 × 1023), na dan ustvarimo kar 2,518 (trilijona) podatkov, 90 odstotkov podatkov naj bi ustvarili v zadnjih dveh letih. Pravno-politično vprašanje je, kako razvoj tehnologij zbiranja in obdelovanja podatkov spreminja pravni ustroj demokratičnih družb?
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄11

Robotske odvetnice: za begunce in brezdomce

dr. Aleš Završnik, 23.3.2017

Pravoznanstvo

dr. Aleš Završnik, Pravna praksa, 11/2017Robotska asistenca, praviloma v obliki ženskih glasov (na primer Applova Siri, Amazonova Alexa, Garminova navigatorka), ki naj bi jim ljudje bolj zaupali kot moškim glasovom - ali zgolj zato, ker tehnološko industrijo vodijo seksistični moški? -, se
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄7-8

Pravni interes - enkrat tako, drugič drugače

Barbara Zobec, 23.2.2017

Pravoznanstvo

Barbara Zobec, Pravna praksa, 7-8/2017Pravica do pritožbe je temeljna pravica posameznika, ki, izhajajoč iz načela zakonitosti (2. člen Ustave Republike Slovenije - v nadaljevanju Ustava) in načela enakega varstva pravic (22. člen), karakterizira pravno državo. Zagotavlja jo 25. člen Ustave. Po tej določbi je vsakomur dana možnost, da izpodbija posamične akte vseh organov, ne glede na to, ali je akt zakonit ali ne. Pogoj je le, da se s posamičnim aktom odloča o pravici, dolžnosti in pravnem interesu posameznika ali pravne osebe oziroma o pravnem razmerju. V kazenskem postopku je pravica do pritožbe urejena skladno s procesnim položajem subjekta v postopku in v skladu z neposrednim interesom, ki ga subjekt z vložitvijo tega pravnega sredstva želi uresničiti. Obdolžencu pravico do pritožbe poleg Ustave zagotavlja tudi 367. člen Zakona o kazenskem postopku (ZKP). Pravica do pritožbe, ki je po svoji naravi dispozitivno pravno sredstvo, se mu lahko odreče le, če se pritoži v svojo škodo, ker za to v kazenskem postopku ne more imeti pravnega interesa. Pritožba v škodo je namreč v nasprotju s procesnim položajem obdolženca ter smislom in nalogo obrambe.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄48

Razvoj robotskega prava

dr. Aleš Završnik, 8.12.2016

Pravoznanstvo

dr. Aleš Završnik, Pravna praksa, 48/2016Po vojaški uporabi brezpilotnikov za oddaljene načine ubijanja na bojiščih (in izven njih) se je oddaljenega načina likvidacije osumljencev lotila tudi ameriška policija, tokrat z daljinsko vodenimi roboti. Ob koncu zborovanja Black Lives Matter v Dallasu junija 2016 je bivši vojaški rezervist pripravil zasedo za policiste in jih pet ubil. Policija je na robota namestila eksploziv, ga zapeljala v bližino osumljenca in ga likvidirala. To je prvi primer na svetu, da je policija eksplozivno telo namestila z namenom ubijanja. Precedenčni primer je pomemben za Slovenijo, ker nazorno odstira način in smer razvoja policijskih pooblastil. Po eni strani kaže na fenomen brisanja meja med policijo in vojsko, ko tehnologije in "taktike in metodike" dela vojske prehajajo na policijo in obratno - kar vidimo v Sloveniji pri širjenju pooblastil vojske ob migrantski krizi z zadnjo novelo Zakona o obrambi (ZObr, 2015), po kateri imajo pripadniki Slovenske vojske pooblastila, podobna tistim iz Zakona o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol, 2015), ki jih pripadniki Slovenske vojske tudi izvršujejo pod pogoji, ki veljajo za policiste. Po drugi strani primer ponazarja širjenje policijske tehnologije kot malodane mode - kot so v Sloveniji na primer nosljive kamere policistov ne glede na kritike in nasprotujoče meritve njihove učinkovitosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄35

Pooblastila parlamentarne komisije v razmerju do državnega tožilstva

Boštjan Zrnec Orlič, 8.9.2016

Uprava, Pravoznanstvo

Boštjan Zrnec-Orlič, Pravna praksa, 35/2016V prispevku želim na primeru različnih vlog, v katerih se lahko pojavi državno tožilstvo znotraj postopka parlamentarne preiskave, prikazati merila, ki se jih ne sme prezreti pri odločanju v tem postopku, zakon pa o njih ne reče ničesar. Poenostavljena zahteva: "Pokaži člen, v katerem to piše," je enako nespoštljiva do prava kot ignoranca formalnih pravnih virov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄34

Transparentnost zakonodajnega procesa - zakonodajna sled v teoriji in praksi

mag. Renata Zatler, 1.9.2016

Pravoznanstvo

mag. Renata Zatler, Pravna praksa, 34/2016Zakonodajna sled naj bi zabeležila celotno dejavnost vseh udeležencev v procesu sprejemanja predpisov. Po mnenju Društva TI Slovenia proces priprave predpisov v Sloveniji ne poteka dovolj transparentno in tako posledično ni zagotovljena zakonodajna sled. Očitki TI Slovenia se nanašajo predvsem na nepreglednost procesa priprave predloga zakona pred posredovanjem v državni zbor. Glede na podane očitke želim s prispevkom ob prepletanju teorije in prakse ugotoviti stopnjo transparentnosti zakonodajnega procesa in ovreči ali potrditi izpostavljeno hipotezo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄34

Napovedovanje v pravu: med intuicijo in podatki

dr. Aleš Završnik, 1.9.2016

Pravoznanstvo

dr. Aleš Završnik, Pravna praksa, 34/2016Algoritme se danes uporablja pri številnih odločitvah, ko je potrebno napovedovanje, od iskanja "sorodnih duš" na zmenkarskih straneh do ugotavljanja izpostavljenosti bank in drugih finančnih inštitucij različnim vrstam tveganja in do iskanja "spečih" teroristov. A algoritmično odločanje ima pri pravnem odločanju svoje meje in ni panaceja za vse vrste težav, čeprav morda beremo, kako bodo algoritmi ukinili tudi številne pravne poklice.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄27

Regulacija represivnih rab umetne inteligence

dr. Aleš Završnik, 7.7.2016

Pravoznanstvo

dr. Aleš Završnik, Pravna praksa, 27/2016Po analizi velike količine podatkov iz javno dostopnih poročil različnih organizacij širom po svetu, izvedeni po metodi obzornega preiskovanja (Horizon scanning), na Centru za študij eksistenčnih tveganj v Cambridgeu ugotavljajo štiri razvojne grožnje: 1. obsežne kitajske vojaške investicije v umetno inteligenco (AI) (projekt China Brain); 2. Pentagonovo strategijo uporabe AI za pametna orožja (The Third U.S. Offset Strategy); 3. možnosti sintetične biologije, ki utegne sleherniku omogočiti izdelavo novega organizma, in 4. kvantno računalništvo, ki lahko privede do zloma kriptografskih zaščit, na primer digitalnih certifikatov, kar bi ogrozilo svetovne borze. Evropska izvajalska agencija za raziskave (REA) v etičnem vrednotenju raziskav Obzorja 2020 upošteva še nekatera druga tehnološka tveganja: nova odkritja na področju nevrobiologije in nanotehnologije in pri interakcijah človek-stroj (human-machine interfaces) ter pri izdelavi androidov in kiborgov. Kaj se je torej zgodilo s pravnimi možnostmi regulacije tehnologije (poleg ekonomskih in tehnoloških)?
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄22

Učinkovitost slovenskega parlamenta v obdobju gospodarske krize - izzivi in sposobnosti

dr. Drago Zajc, 2.6.2016

Pravoznanstvo

dr. Drago Zajc, Pravna praksa, 22/2016V zadnjem času se nacionalni parlamenti srečujejo s čedalje večjimi izzivi, zahtevami in pričakovanji. Na njihovo delovanje vpliva zlasti gospodarska kriza, ki se je začela leta 2008 in povzročila nazadovanje gospodarstev in slabšanje socialnih razmer velikih skupin prebivalstva, posledično pa je vplivala tudi na podporo obstoječim oziroma tradicionalnim strankam. Tako kot v nekaterih drugih evropskih državah je tudi v Sloveniji v zadnjih osmih letih prišlo do pospešene cirkulacije političnih elit in pojava povsem novih strank, ki so na volitvah uspevale dobiti precejšnje deleže glasov in prestopale parlamentarni prag. Zmanjšala se je tudi sposobnost strank oblikovati stabilne koalicije, kar je močno vplivalo tudi na delovanje Državnega zbora, saj je prihajalo do zastojev v njegovem delu, predčasnih razpustov in novih volitev. Po prvih predčasnih volitvah leta 2011 je leta 2013 prišlo do menjave vlade s konstruktivno nezaupnico, vendar je nova vlada trajala le dobro leto. V kratkem času je prišlo do drugih predčasnih volitev leta 2014. Po teh volitvah je volilni prag uspelo prestopiti sedmim strankam, koalicijsko vlado pa je uspelo sestaviti novi SMC, ki je dobila največ poslanskih sedežev (36), skupaj z SD in DeSUS-om.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄20-21

Evropski digitalni habeas corpus

dr. Aleš Završnik, 19.5.2016

Pravoznanstvo

dr. Aleš Završnik, Pravna praksa, 20-21/2016O hipernormiranosti naše države in EU je bilo v preteklosti izrečene že veliko kritike: od evropskih predpisov o velikosti banan do slovensko unikatnih občinskih odlokov o prepovedih prislanjanja koles k stenam zgradb (Tržič), streljanja s fračo (Železniki), lepljenja žvečilnih gumijev (Kranj) ali plavanja do Blejskega otoka - prekršek v višini 400 evrov. A višje kot se pomikamo po lestvici družbeno "pomembnih in vplivnih", bolj so pravila prožna, diskrecija odločevalcev in "sproščenost" zakonodajalca pa večji. Podnormiranost izstopa na področju davčnih oaz, kot so pokazali Panama papers, a tudi na področju regulacije obveščevalnih služb, saj večina držav članic EU sploh še ne regulira množičnega nadzora.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄19

Glas vpijočega v puščavi

dr. Saša Zagorc, 12.5.2016

Pravoznanstvo

dr. Saša Zagorc, Pravna praksa, 19/2016Zapleti z zakonodajnim referendumom, tako s predhodnim in naknadnim kot tudi s pobudami in zahtevami, imajo že več kot dvajsetletno brado, a v trenutnem dogajanju glede zlorabe referendumske pobude in razlogih zanjo bi težko našli boljšo referenco od Hirschmanove Exit, Voice, and Loyalty iz leta 1970. Njegova osnovna misel je enostavna, in sicer imajo člani neke skupnosti na voljo predvsem dva možna odziva, če menijo, da skupnost ne zagotavlja več zadostnih koristi oziroma kakovosti za posameznika. Sklicujoč se na Rousseauja, Hirschman pravi, da lahko posameznik bodisi izstopi (exit) iz skupnosti bodisi izrazi nezadovoljstvo (voice) z namenom izboljšati ali popraviti trenutno stanje. Dnevni delovni migranti so za svoje ekonomsko preživetje doslej že sledili strategiji izhoda, a ne v celoti, saj ekonomske aktivnosti izvajajo v tujini, predvsem Avstriji, preostale pa pretežno v Sloveniji. Zaradi neuspešnega prepričevanja državnih oblasti glede upoštevanja njihovega specifičnega davčno-ekonomskega položaja so zdaj povzdignili glas.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄14

Varnost po bruseljskih napadih

dr. Aleš Završnik, 7.4.2016

Pravoznanstvo

dr. Aleš Završnik, Pravna praksa, 14/2016Ideje, da je treba obrniti ISIL-ovo skripto "nasilje-na-nasilje", da je nujno neposredno silo pospremiti z nevtralizacijo seduktivne moči skrajnega islama v pritegovanju mladih v evropskih getih in - in to je bistveno - da je potrebno osredotočeno delovanje varnostnih in obveščevalnih služb na izbrane tarče, in ne preventiven množični nadzor, so pogosto histerično označene za nazadnjaške. Bavarski krščanski socialisti vzklikajo: "Bombe pokajo, mi pa smo zaskrbljeni za varstvo osebnih podatkov?!" A zahteve po ustanovitvi "varnostne unije" so igranje "varnostnega teatra".
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄1

Avtonomna vozila in moralni algoritmi

dr. Aleš Završnik, 7.1.2016

Pravoznanstvo

dr. Aleš Završnik, Pravna praksa, 1/2016Avtonomna vozila v nasprotju z vozili z asistenčnimi sistemi, kot so nadzor voznega pasu, prepoznava prometnih znakov in samodejno zaviranje, obetajo revolucijo v varnosti cestnega prometa. Raziskave o odzivnosti voznika na nepredvidene signale pri asistenčnih sistemih, ki občasno zahtevajo voznikovo intervencijo, kažejo slabo odzivnost po preveliki sprostitvi, avtonomna vozila pa so prava revolucija v varnosti. In ne le to, obljubljajo zmanjšanje onesnaženosti zraka in spremembo načrtovanja urbanih delov, saj se bodo vozila iz nagnetenih središč odpeljala sama. Ker taka vozila temeljijo na algoritmih, ki osmišljajo velike količine podatkov iz vozil, cestne infrastrukture in širše okolice, sprožajo zanimiva vprašanja moralnih konfliktov ne le na področju varstva osebnih podatkov: kako naj se odzove avtonomno vozilo, ko bočno drsi proti skupini pešcev, koga naj žrtvuje? Ali naj ima ročno nastavljiv moralni kompas?
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(64)

Leto objave

2020(4) 2019(2) 2018(5) 2017(4)
2016(10) 2015(7) 2014(4) 2013(4)
2012(3) 2011(6) 2010(3) 2009(2)
2008(3) 2007(1) 2005(2) 2003(1)
2002(2) 1991(1)

Področja

< Vsi 11. PRAVNOZNANSTVO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMNOPQRSŠTUVWXYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov