O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 4
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 92)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄12

Etični kodeksi v zasebnem in javnem sektorju

Albert Nabernik, 21.3.2019

Pravoznanstvo, Uprava

Albert Nabernik, Pravna praksa, 12/2019Slovenija je nedvomno država z močno poudarjeno regulacijo. Skoraj ni področja, ki vsaj delno ne bi bilo urejeno s pravnimi normami. Še bolj bodeta v oči pogostost spreminjanja pravnih aktov in pomanjkljiva transparentnost postopkov. Pričujoči članek se ne nanaša na področje, ki je prenormirano, pač pa govori o etičnih načelih, standardih in ravnanjih, o katerih je premalo govora. Govorim o etičnem kodeksu poslancev: pravila o tem, kaj je zanje prav in kaj narobe, niso zapisana, so nejasna ali pa presplošna. Zato volivke in volivci nimamo jasnih meril, da bi lahko objektivno ocenili njihovo učinkovitost, strokovnost in integriteto.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄43

Pomen Pravnega terminološkega slovarja za pravno stroko in njen razvoj

dr. Aleš Novak, 8.11.2018

Pravoznanstvo

dr. Aleš Novak, Pravna praksa, 43/2018Si lahko zamislimo jezik, ki bi ga razumeli le mi sami? Si lahko predstavljamo, da bi besedi podelili pomen, ki bi ga poznali le mi in ga ne bi želeli nikoli deliti z drugimi? Problem zasebnega jezika, kot je problem poimenoval veliki avstrijski filozof Ludwig Wittgenstein, nas postavlja pred vrsto izzivalnih vprašanj. "Zakaj moja desna roka," se vpraša v svojih Filozofskih raziskavah, "ne more podariti denarja moji levi roki?" Prav res. "Desnica lahko napiše darilno listino in levica lahko podpiše potrdilo o plačilu" (odsek 104). Tisto, kar se nam morda zdi frivolno filozofsko igračkanje s pomeni, pa nam pravzaprav razkriva pomembna spoznanja o jeziku in njegovi vlogi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄36-37

Sodniki porotniki na tnalu

dr. Marko Novak, 27.9.2017

Pravoznanstvo

dr. Marko Novak, Pravna praksa, 36-37/2017Vsak, ki zna vsaj malce razlikovati med velikima pravnima družinama evropskega celinskega prava ali rimsko-germanske pravne družine in anglo-ameriškega prava (ang. common law), ločuje med (pravimi) "porotniki" iz angloameriških sistemov in "prisedniki" (lat. assessor iz assidere - sedeti poleg) iz celinskih sistemov. V strokovni literaturi imenujejo prvi model udeležbe laikov pri sojenju tradicionalna porota, drugega pa nemško-francoski model t. i. mešanega sodišča. So pa v Evropi tudi sistemi, ki udeležbe laične javnosti pri sojenju sploh ne poznajo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄22

Vse več nestrpnosti in sovraštva

Vlasta Nussdorfer, 2.6.2016

Pravoznanstvo

Vlasta Nussdorfer, Pravna praksa, 22/2016Letošnji uvod v poročilo Varuha človekovih pravic RS za leto 2015, institucije, ki jo vodim tri leta, sem začela z zgovorno in preroško mislijo Nelsona Mandele: "Nihče se ni rodil s sovraštvom / do drugega zaradi barve kože, / njegovega izvora ali vere. / Ljudje se naučijo sovražiti. / In če se lahko naučijo sovražiti, / se lahko naučijo tudi ljubiti. / Ljubezen je za ljudi bolj naravna / kot njeno nasprotje."
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄7-8

Privatizirati ali ne privatizirati - napačna razvojna dilema

dr. Matjaž Nahtigal, 19.2.2015

Pravoznanstvo

dr. Matjaž Nahtigal, Pravna praksa, 7-8/2015Razprava o tem, ali privatizirati ali ne privatizirati, ki poteka že dalj časa in ki še naprej odpira več vprašanj kot daje zadovoljivih odgovorov, je pomanjkljiva. Gre za napačno razvojno dilemo. Pravo vprašanje za majhno, odprto, dinamično gospodarstvo in družbo bi moralo biti, kakšen model potrebujemo za doseganje mednarodne konkurenčnosti, visoke stopnje socialne kohezivnosti in za vzpostavitev dinamične, na znanju temelječe družbe.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄34

Dve kulturi pisanja pravnih mnenj

Aleš Novak, 4.9.2014

Pravoznanstvo

Aleš Novak, Pravna praksa, 34/2014Pred časom sem bil povabljen k izdelavi strokovnega mnenja. Ker si lahko predstavljate, kako redek dogodek je to v življenju nekoga, ki se pretežno ukvarja s pravno teorijo in pravno filozofijo, je bila to vsekakor zanimiva izkušnja. Še za odtenek bolj zanimivo pa jo je napravil nekoliko nepričakovani odziv naročnika.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄14

Poenostavitev sodnih postopkov

dr. Marko Novak, 10.4.2014

Pravoznanstvo, Sodišča

dr. Marko Novak, Pravna praksa, 14/2014Z razvojem civilizacije postajajo sodobne družbe kompleksne in to velja tudi za njihove pravne sisteme. V takih družbah ti po logiki inercije postajajo zapleteni. Da sistem ni priča imploziji, ga je treba sproti razbremenjevati in s tem dosegati njegovo večjo učinkovitost. Temu se danes ne more izogniti noben pravni sistem t. i. zahodnega sveta, vendar bo med temi bolje delujoč tisti, ki se bo izzivom časa znal prilagajati. Njegovo učinkovitejše delovanje bo med ljudmi imelo tudi pozitivne vsebinske posledice.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄37

Postmoderna in njene posledice za ustavno, politično in moralno življenje

dr. Marko Novak, 26.9.2013

Pravoznanstvo

dr. Marko Novak, Pravna praksa, 37/2013Na pretežno sončnem, poznopoletnem Bledu je 20. in 21. septembra potekal že peti mednarodni simpozij o pravni teoriji, pravni argumentaciji in pravni filozofiji, ki ga tradicionalno organizirata Fakulteta za državne in evropske študije (FDŠ) ter Evropska pravna fakulteta iz Nove Gorice. Naslov letošnjega simpozija je razviden iz naslova te kratke predstavitve, vsebinsko pa smo bili nastopajoči razdeljeni v štiri sekcije: splošno pravnoteoretično, sekcijo o teoriji evropskega (EU) prava, filozofskopravno sekcijo in študentsko (tj. doktorandsko) sekcijo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄1

Kadijeva sodba 2.

dr. Marko Novak, 10.1.2013

Pravoznanstvo

dr. Marko Novak, Pravna praksa, 1/2013Z obžalovanjem opažam, da Aleš Novak nič kaj akademsko nadaljuje s poskusi moje diskvalifikacije. S takim namenom se je obrnil tudi na moja delodajalca, vodstvi Evropske pravne fakultete in Fakultete za državne študije, in ju opozoril na moje domnevne nepravilnosti. Obe vodstvi sta me podprli in Novaku ustrezno odgovorili. Žal ugotavljam, da postajajo obtožbe plagiatorstva sodobni lov na čarovnice, tudi sredstvo za poskus izločitve akademske konkurence. Če bi Novaku ta poskus uspel, potem bi v Sloveniji na področju teorije prava vsaj za nekaj časa bilo spet tako, ko je bilo v "dobrih starih časih". Zakaj bi nekdo zmotil ta ustaljeni "red", ki traja že desetletja? Sredstva, kako to doseči, očitno niso problem.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄49-50

Še enkrat o plagiatih in etiki javnega prostora

dr. Aleš Novak, 20.12.2012

Pravoznanstvo

dr. Aleš Novak, Pravna praksa, 49-50/2012Pisanje odgovora na zapis Marka Novaka z naslovom Kadijeva sodba mi ni prijetno. Zlasti mi ni prijetno, ker se je Marko Novak na moje pisanje, ki si je prizadevalo biti čim bolj stvarno in argumentirano, odzval s pisanjem ad personam. Res je, v svojem zapisu sem uporabil vrsto težkih besed, a pozoren (in dobronameren) bralec je opazil, da so bile vse uporabljene za opisovanje dejanja, ne pa osebe. A vendar dejanja govorijo svojo zgodbo in pričajo o tem, ali je oseba primerna za opravljanje določenih funkcij ali vlog. Pred tem sklepom ne bežim in tudi zato vztrajam pri vsem, kar sem zapisal. Čeprav mi taka razprava ni prijetna, pa se mi zdi nujna in za naš prostor koristna, zato se bom na nekatere zapisane trditve Marka Novaka odzval.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄48

Kadijeva sodba

dr. Marko Novak, 13.12.2012

Pravoznanstvo

dr. Marko Novak, Pravna praksa, 48/2012Spoštovani bralki oziroma bralcu PP moram žal potarnati, da sem v zadnjem času žrtev napada na osebno dostojanstvo s poskusi osebne diskvalifikacije in akademske likvidacije. Napadi z nizkimi udarci so se sicer začeli v časopisu Dnevnik. Ker mi tam novinarka Ranka Ivelja ni dovolila objaviti celotnega odgovora oziroma je iz njega iztrgala le tista dejstva, ki so se vklopila v njeno "zgodbo", a je po drugi strani zapisala, da "konkretnih očitkov nisem hotel komentirati", bom v tem zapisu odgovoril tudi na nekatere navedbe od tam. Žal je v tistem zapisu novinarka izrabila mojo čustveno vznemirjenost, naivnost in nespretnost komuniciranja s takimi mediji ter jo skušala uporabiti zoper mene v smislu moje osebne degradacije. Tudi to, da se je Aleš Novak podal v tak poskus javne likvidacijske avanture prek javnega občila, se mi ne zdi nič kaj akademsko.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄47

Razmislek ob rob dvema kršitvama akademske etike pri pravnem pisanju

dr. Aleš Novak, 6.12.2012

Pravoznanstvo

dr. Aleš Novak, Pravna praksa, 47/2012Plagiati so očitno v modi. Pravi povodnji odkritih plagiatov izpod peres tujih politikov se je pridružil še niz podobnih nečednosti, ki so jih zagrešili domači politiki ali na pol odsluženi politiki, ki so se denimo zatekli v varno naročje evrokracije. A žal takih sramotnih dejanj - čeprav o politikih radi verjamemo vse najslabše - niso sposobni le oni. V nekaj primerih so bili pripravljeni to etično mejo, ki je v akademskem svetu med najpomembnejšimi, prestopiti tudi naši stanovski kolegi, pravniki. Povečini so ti imeli smolo, mi preostali pa srečo, da so v "njihovih" besedilih resnični avtorji prepoznali sad lastne ustvarjalnosti in pokazali, koliko so vredni njihovi tako pridobljeni akademski nazivi ali strokovna pisanja, pod katera se podpisujejo. Vse do zdaj pa se je zdelo, da se takemu početju izogibajo vsaj tisti pravniki, ki delujejo v akademski sferi. Kot bosta pokazala dva primera, ki ju bom opisal v nadaljevanju, žal ni povsem tako.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄46

Od resnice do uklonljivosti moralnih in pravnih norm

dr. Marko Novak, 1.12.2011

Pravoznanstvo

dr. Marko Novak, Pravna praksa, 46/2011 Evropska pravna fakulteta in Fakulteta za državne in evropske študije sta 11. in 12. novembra 2011 na EPF v Novi Gorici organizirali že tretji mednarodni simpozij iz pravne teorije in pravne organizacije. Tokrat se je simpozija udeležilo petnajst pravnih teoretikov in pravnih filozofov iz Hrvaš
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄24-25

Argument a fortiori kot stopnjevana analogija in njegove praktične posledice

Marko Novak, 23.6.2011

Pravoznanstvo

dr. Marko Novak, Pravna praksa, 24-25/2011V tem prispevku opozarjam na tezo, da je argument a fortiori (le) podvrsta argumenta analogije oziroma t. i. okrepljena analogija. Gre za idejo, ki je bila sicer že pred časom obravnavana v teoriji pravne argumentacije. Tu je zlasti Peczenik menil, da sta pri argumentu a fortiori neposredno urejeni in neurejeni primer še bolj podobna kot denimo pri zakonski analogiji.
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄29-30

Pravna praznina in protiustavna pravna praznina

dr. Sebastian Nerad, 22.7.2010

Pravoznanstvo

dr. Sebastian Nerad, Pravna praksa, 29-30/2010Članek iz revije Pravna praksa.
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄33

Mešetarjenje z argumentom pravne države

dr. Marko Novak, 27.8.2009

Pravoznanstvo

dr. Marko Novak, Pravna praksa, 33/2009Večkrat, tudi med pravniki - celo tistimi najboljšimi med nami -, zasledimo vsaj nerodno, če že ne povsem nepravilno rabo argumenta pravne države. Še posebej pogosto gre tedaj za kakšen odmeven javni nastop, v javnih občilih, natančneje, morda za nekakšno splošno oceno Slovenije kot (ne)pravne držav...
Naslovnica
Pravna praksa, 2008⁄38-39

Zastarelost izraza pravoznanstvo

dr. Marko Novak, 2.10.2008

Pravoznanstvo

dr. Marko Novak, dr. Marko Novak, Pravna praksa, 38-39/2008Pred časom me je neka študentka, ki je na Evropski pravni fakulteti v Novi Gorici prijavljala seminarsko nalogo pri predmetu pravoznanstvo v prvem letniku, pogumno vprašala, zakaj na fakulteti za ta predmet še vedno uporabljamo izraz pravoznanstvo, če pa je že zastarel in za sodobni čas neprimeren. ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2008⁄36

Argumentacijska analiza sodne odločbe

dr. Marko Novak, 18.9.2008

Civilni sodni postopki, Pravoznanstvo

dr. Marko Novak, dr. Marko Novak, Pravna praksa, 36/2008V ustavni demokratični in pravni državi izhaja legitimnost pravne (sodne) odločbe zlasti iz njenih razlogov, navedenih v obrazložitvi. Odločitev je tem bolj upravičena, čim bolj je prepričljiva, kar pomeni, da ne pušča dvomov pri njenem naslovniku oz. bralcu. K njeni prepričljivosti pa ne pripomore ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2007⁄9

Še o diskrecijski izbiri vlog za ustavnosodno presojo

dr. Marko Novak, 8.3.2007

Ustavno sodišče, Pravoznanstvo

dr. Marko Novak, Pravna praksa, 9/2007dr. pravnih znanosti, pomočnik predstojnika SAMS US RS, docent na Evro-PF v Novi Gorici Stališča avtorja kažejo njegove osebne poglede in ne nujno stališča ustanove, v kateri je zaposlen.pomočnik predstojnika SAMS US RS, docent na Evro-PF v Novi Gorici Zaradi preobremenjenosti Ustavnega...
Naslovnica
Pravna praksa, 2006⁄48

Posest

dr. Marko Novak, 14.12.2006

Lastnina in druge stvarne pravice, Pravoznanstvo

dr. Marko Novak, Pravna praksa, 48/2006Nadaljujemo terminološko obdelavo nekaterih pomembnih pojmov s področja stvarnega prava. Pravni institut lastnine pravice smo obravnavali že v enem izmed prvih kotičkov (glej Mostove prava, str. 34-35), naposled pa se posvečamo še institutu oziroma izrazu posest. Kot bomo videli v nadaljevanju, angl...
Naslovnica
Pravna praksa, 2006⁄46

Pritiklina

dr. Marko Novak, 30.11.2006

Lastnina in druge stvarne pravice, Pravoznanstvo

dr. Marko Novak, Pravna praksa, 46/2006Po dolgem času smo spet pri terminu s področja stvarnega prava - tokrat se bomo lotili izraza pritiklina. Ta terminološki kotiček bi lahko tako tematsko uvrstili k tistim kotičkom, kjer smo obravnavali angleške ustreznice za stvar, razpolaganje, etažno lastnino, stvarno breme, služnost in zastavno p...
Naslovnica
Pravna praksa, 2006⁄41-42

Redni (celotni) in skrajšani postopek

dr. Marko Novak, 26.10.2006

Pravoznanstvo

dr. Marko Novak, Pravna praksa, 41-42/2006Že v enem prvih terminoloških kotičkov sem pisal o angleških ustreznicah sicer enovitega slovenskega pravnega izraza postopek (glej Mostovi prava, str. 92-93). Tedaj se je to nanašalo na redni postopek, s čimer pojmujem neko redno pot, ki jo na primer v zakonodajnem postopku mora ponavadi »prehoditi...
Naslovnica
Pravna praksa, 2006⁄33

Militant democracy

dr. Marko Novak, 31.8.2006

Splošni državni akti, simboli in prazniki, Pravoznanstvo

dr. Marko Novak, Pravna praksa, 33/2006Ustavnopravni pojem militant democracy v širšem smislu pomeni sposobnost modernih ustavnih demokracij, da zavarujejo svoj demokratični obstoj pred (navadno domačimi) političnimi izzivi, ki so grožnja za delovanje demokracije. Po besedah Stephena Holmesa, znanega ameriškega ustavnega pravnika, gre za...
Naslovnica
Pravna praksa, 2006⁄19-20

Politična odgovornost

dr. Sebastian Nerad, 25.5.2006

Pravoznanstvo

dr. Sebastian Nerad, Pravna praksa, 19-20/2006Pri založbi Uradni list RS je pred kratkim izšla knjiga dr. Janeza Pogorelca z naslovom Politična odgovornost. Delo je za objavo nekoliko predelana doktorska disertacija, ki jo je avtor septembra lani zagovarjal na ljubljanski pravni fakulteti. Razprava o politični odgovornosti najvišjih nosilce...
Naslovnica
Pravna praksa, 2006⁄17

Prelomni primer

dr. Marko Novak, 11.5.2006

Sodišča, Pravoznanstvo

dr. Marko Novak, Pravna praksa, 17/2006Že nekaj časa je jasno, da se obe veliki svetovni pravni družini približujeta druga drugi. Anglosaški tradicionalni precedenčni pravni sistem common law upošteva čedalje več zakonodaje, kontinentalni pravni sistem pa vse bolj upošteva značilnosti precedenčnega prava. Za precedenčni sistem kot določe...
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 4 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(92)

Leto objave

2019(1) 2018(1) 2017(1) 2016(1)
2015(1) 2014(2) 2013(2) 2012(3)
2011(2) 2010(1) 2009(1) 2008(2)
2007(1) 2006(8) 2005(18) 2004(17)
2003(14) 2002(9) 2001(2) 2000(2)
1999(1) 1995(2)

Področja

< Vsi 11. PRAVNOZNANSTVO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMN OPQRSŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov