O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 39)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄9

Kako ideološka so naša sodišča?

dr. Matej Avbelj, 8.3.2018

Sodišča, Pravoznanstvo

dr. Matej Avbelj, Pravna praksa, 9/2018Naslovno vprašanje v Sloveniji nima domovinske pravice. Razloga sta dva. Sodišča so menda nevtralna. Ideologija pa je nekaj izključno negativnega, zelo političnega in se razteza na osi med partizani in domobranci. Tako razmišljajo tisti, ki gojijo objektivizirani pogled na pravo in pravnike. Ter oni, ki so spregledali izvirni pomen ideologije kot celostnega svetovnega nazora posameznika (torej tudi pravnika in sodnika), skozi katerega ta razume in soustvarja našo skupno družbeno realnost. Ko zavrnemo nerealno objektivizirano pojmovanje prava in sprejmemo bolj pravilno in celostno razumevanje ideologije, se pred nami odpre izvirno znanstveno področje, ki lahko s pomočjo raziskav pomembno prispeva tudi k boljšemu razumevanju in delovanju sodstva na Slovenskem.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄36-37

Kaj je pravni strokovnjak?

dr. Matej Avbelj, 22.9.2016

Pravoznanstvo

dr. Matej Avbelj, Pravna praksa, 36-37/2016V državi, kjer vlada ustavna demokracija, igra ključno vlogo ustavno sodišče. To je varuh ustavnih vrednot, ki prevladajo tudi nad odločitvami večine, pa naj bo ta še tako številčna. Ureditev, ki ustavnemu sodišču daje tolikšno moč, od njega zahteva enakovredno odgovornost. V ustavni demokraciji je zato odločilno vprašanje oblikovanja in sestave ustavnega sodišča. V Sloveniji si ob tem vselej zastavljamo napačno subjektivno vprašanje: kdo je pravni strokovnjak, o katerem govori ustava, ko postavlja en sam pogoj za imenovanje na mesto ustavnega sodnika. Napačno vprašanje pa ni še nikdar vodilo do pravega odgovora. Do tega se je mogoče dokopati le z osredotočenjem na objektivni vidik. Zatorej ne kdo, temveč kaj je pravni strokovnjak?
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄29-30

Mafijska ali normalna država?

dr. Matej Avbelj, 21.7.2016

Pravoznanstvo

dr. Matej Avbelj, Pravna praksa, 29-30/2016V naslovu je zapisana težka, a le navidezna dilema. Njena teža je toliko večja zaradi lahkotnosti besed, s katerimi je predsednik vlade na strankarskem zborovanju opisal sedanjost oziroma prihodnost slovenske države. Sproščenost, s katero vrhovni slovenski voditelji, tudi opozicijski, v zadnjem času besedno lomastijo po državi in tudi drug po drugem, je sicer dih jemajoča. Tako ni niti najmanj presenetljivo, da temu razdiralnemu trendu sledita tudi javni prostor in s tem celotno slovensko občestvo. Preseneča pa, da se nič ne zgodi. Z najtežjimi besedami najlahkotneje opisujemo očitno nenormalne razmere v res publici, pa vendar, ko grmenje preneha, še naprej potujemo po dobro utrjeni gazi nenormalnosti. A kot rečeno, to je le navidezna dilema.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄16-17

Skušam razumeti

dr. Matjaž Ambrož, 21.4.2016

Pravoznanstvo

dr. Matjaž Ambrož, Pravna praksa, 16-17/2016Ne bi mogel trditi, da sem na tekočem, kljub vsemu pa nekaj malega berem časopise in gledam televizijo. Pozoren sem postal na tole. Kadar se kaj zgodi (in skoraj vedno se kaj zgodi), se na televiziji in v časopisih oglasijo strokovnjaki, ki dogodek tolmačijo. Kadar ima dogodek tudi družbenokonfliktno razsežnost (in skoraj vedno jo ima), se pogosto priglasijo strokovnjaki iz vrst pravnikov. Opozarjajo na neke akte, določbe (nemalokrat "ustavnega ranga") in kar še imajo, včasih pa jih zanese tudi onkraj norme: prodreti želijo v srž problemov naše družbe kot take.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄2

Pravni sistem na preizkušnji

mag. Janko Arah, 14.1.2016

Pravoznanstvo

mag. Janko Arah, Pravna praksa, 2/2016Ustava zapoveduje, da morajo biti zakoni, podzakonski predpisi in drugi splošni akti v skladu z ustavo, posamični akti in dejanja državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil pa morajo temeljiti na zakonu ali na zakonitem predpisu. Taka ustavna ureditev pomeni, da morajo organi ter nosilci javnih pooblastil pri uporabljanju zakonov in drugih predpisov izhajati iz spoznanja, da je posamezna zakonska določba sestavni del celote predmeta urejanja v zakonu, v katerega je umeščena, zakon pa je sestavni del oziroma konkretizacija slovenske ustavnopravne ureditve. Zato morajo besedilo posamezne določbe razumeti in razlagati v njeni smiselni, vsebinski in sistematični povezanosti in soodvisnosti z drugimi določbami in pravno ureditvijo kot celoto. Na primeru, ki očitno ni osamljen, lahko preizkusimo, ali in koliko so ti postulati v praksi dejansko spoštovani.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄47

Banke, redno sodstvo in ustava

dr. Matej Avbelj, 3.12.2015

Pravoznanstvo

dr. Matej Avbelj, Pravna praksa, 47/2015V senci dramatičnih evropskih varnostnih vprašanj se v zadnjih tednih v Sloveniji odpirajo tudi pomembne ustavne dileme v razmerju med Državnim zborom in sodno vejo oblasti. Parlamentarna preiskovalna komisija (PPK) o ugotavljanju zlorab v slovenskem bančnem sistemu si od državnih bank, ki smo jih že drugič sanirali davkoplačevalci, že nekaj časa prizadeva pridobiti sezname t. i. slabih kreditov. Pri tem je bila uspešna na okrožnih sodiščih v Celju in Mariboru, pri preiskovalni sodnici Deši Cener z ljubljanskega okrožnega sodišča pa je naletela na rdečo luč. Ta je v prepričanju, da je 13. člen v povezavi z 19. členom Zakona o parlamentarni preiskavi (ZPPre) neustaven, prekinila postopek in zadevo predložila v odločanje Ustavnemu sodišču.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄19

Zadeva Patria: kontekst brez prava

dr. Matej Avbelj, 14.5.2015

Pravoznanstvo

dr. Matej Avbelj, Pravna praksa, 19/2015Svoj kritični zapis o (ne)ravnanju Ustavnega sodišča v zadevi Patria sem julija lani naslovil kot (ne)pravo v kontekstu, po najnovejšem razvoju dogodkov pa se sam ponuja boljši naslov. Na podlagi odločitev Ustavnega sodišča v ustavnih pritožbah Up-879/14, Up-883/14 in Up-889/14 z dne 20. aprila 2015, bi bilo Patrio najbrž primerneje opisati kot kontekst brez prava. Ustavno sodišče je namreč ugotovilo, da so vsa v procesu udeležena redna sodišča kršila ustavno materialno jamstvo načela zakonitosti v kazenskem pravu; Vrhovno sodišče, še zlasti pa njegov predsednik, pa sta poleg vsega z objektivno pristranostjo kršila še človekovo pravico do poštenega sojenja. Zadeva, v kateri sta kršeni temeljni ustavni, pravzaprav civilizacijski pravni načeli, in to v primeru, v katerem je zaradi vpletenih oseb neposredno in posredno trpelo še načelo demokratične države, nedvomno zahteva skrbne in izčrpne strokovne analize. Temu je namenjen tudi ta prispevek, ki je razdeljen na tri dele. V prvem, bolj opisnem delu, predstavljam odločitev Ustavnega sodišča v zadevi Patria; v drugem, bolj normativnem delu, pa se posvečam njeni kritični analizi. Tretji del je namenjen kontekstu, brez katerega zadeva Patria ne bi bila to, kar je, oziroma je morda sploh ne bi bilo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄18

Dve zgodbi, dva svetova

dr. Matej Avbelj, 7.5.2015

Pravoznanstvo

dr. Matej Avbelj, Pravna praksa, 18/2015V teh dneh še in še praznujemo: dnevi Evrope, zmage, članstva v Evropski uniji. Preprosto pomlad in prebujenje. Praznovanje je del ritualov in rituali so predpostavka obstojne družbe; mejniki, okrog katerih se vrtimo, da bi sami sebi povedali svoje zgodbe, se osmislili, okrepili identiteto in zakoličili pot za naprej. Ti narativi, torej zgodbe, ki jih povemo o samem sebi, pa so vselej, še zlasti pa danes, močno povezane s prostorom, v katerem smo. Temeljna ločnica v Evropi, o tem sem se znova lahko prepričal na lastne oči, še naprej teče po črti nekdanje železne zavese.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄49-50

Deveti člen

dr. Matjaž Ambrož, 18.12.2014

Pravoznanstvo

dr. Matjaž Ambrož, Pravna praksa, 49-50/2014V stisko me je spravil deveti člen individualnega pravnega akta, ki sem ga podpisal. Zadevo bom pojasnil. Spisal sem nekakšno delo. Ne bom trdil, da mi je bilo pisanje vselej v užitek. Prav nasprotno: na trenutke sem se mučil, obupaval, psoval. Toda držal sem se načela, ki ga vsak dan radodarno vcepljamo našim najmlajšim: dela ne smemo opustiti, takoj ko postane neprijetno. Treba je zdržati.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄47

Slovenija v EU - deset let pozneje

dr. Matej Avbelj, 4.12.2014

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), Pravoznanstvo

dr. Matej Avbelj, Pravna praksa, 47/2014Ko sem se ob desetletnici članstva Slovenije v EU znani profesorici evropskega prava, ki dobro pozna razmere v tem delu Evrope, pritoževal, v kakšnem stanju smo se znašli, me je hitro postavila na realna tla. Kaj ste pa mislili - da boste Avstrija? No, s tal me je pobrala hkratna pripomba, da imajo srednjeevropske države pravzaprav veliko srečo, da sploh so v EU, saj bi sicer živele scenarij Latinske Amerike. Kje je torej Slovenija danes in kam gremo?
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄26

Zadeva Patria - (ne)pravo v kontekstu

dr. Matej Avbelj, 3.7.2014

Pravoznanstvo

dr. Matej Avbelj, Pravna praksa, 26/2014Na svoji seji 11. junija 2014 je Ustavno sodišče s sklepom Up-373/14-22, za katerega je glasovalo šest od devetih sodnikov, zavrglo ustavno pritožbo, ki jo je vložil Janez Janša, prvoobtoženi in pravnomočno obsojeni v zadevi Patria. Sklep je naletel ne le na neprecedenčno ostra ločena mnenja treh sodnikov, ki so mu nasprotovali, temveč tudi na kritiko najuglednejših pravnikov v državi: nekdanjih sodnikov Ustavnega sodišča, ki jih javnost pozna tudi in predvsem po njihovi različni svetovnonazorski pripadnosti. Že zaradi dejstva hude notranje in zunanje kritike sklep sam na sebi zahteva podrobno analizo. Ta pa je potrebna še toliko bolj v luči celotnega konteksta procesa Patria, ki v medijsko-političnem in zato demokratičnem smislu bremeni slovenski javni prostor že skoraj osem let, v pravnem smislu pa le kakšno polovico manj.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄27

Detektor

dr. Matjaž Ambrož, 11.7.2013

Pravoznanstvo

dr. Matjaž Ambrož, Pravna praksa, 27/2013Najbrž ste že opazili, da nekateri ljudje, tudi taki pomembni, ki jih videvamo na televiziji ali pa poslušamo kot govorce na raznih sprejemih in proslavah, radi uporabljajo fraze, torej predvidljive besedne zveze, ki vsebinsko povedo malo ali nič. Povem vam, da to mene precej ujezi, dosegel sem namreč življenjsko obdobje, ko so živci že načeti, sicer pa so me take stvari jezile tudi že prej. Vprašanje je, zakaj so fraze tako neznosne in kako bi se dalo proti tistim, ki jih trosijo, ustrezno ukrepati.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄23

Na televiziji

dr. Matjaž Ambrož, 13.6.2013

Pravoznanstvo

dr. Matjaž Ambrož, Pravna praksa, 23/2013V kazenskopravnem pogledu so bili, to že lahko rečemo, pretekli tedni precej razburljivi. Sodišče prve stopnje je razsodilo v zadevi Patria, pred tem pa smo lovili Hildo Tovšak in spremljali, kako nekateri obsojenci v zadevi Čista lopata do zadnjega na pošti niso prevzeli pravnomočne sodbe. Pri poročilih je bilo kar nekaj spektakla. Nekateri očividci so se zaklinjali, da so Hildo Tovšak videli na letališču v Frankfurtu, drugi na Hrvaškem, tretji na poti v Makedonijo, res pa je, da je ves čas obstajal tudi resen sum, da je odpotovala v podsaharsko Afriko, kjer naj bi prebivali neki njeni sorodniki. Posamezne verzije so se med sabo sicer delno izključevale, a to je normalno: človek navsezadnje ne more biti na več mestih hkrati. Pravi direndaj, skratka.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄19

Mladopravniki in evropska Slovenija

dr. Matej Avbelj, 16.5.2013

Pravoznanstvo, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Matej Avbelj, Pravna praksa, 19/2013Na področju prava v Sloveniji vlada zanimivo stanje. Na eni strani pravo in pravniki v javnosti uživamo še zelo malo ugleda. Hkrati pa sta v to isto javnost vsajena strah pred pravom in velika nevednost o njem in tistih, ki ga (pro)izvajajo. Na drugi strani pa je pravni ceh izrazito samozadosten, nesamokritičen in vzvišen, kako tudi ne, v svojem svetu najstva zoper svet dejstev. Skupni rezultat je zatečeno stanje slovenske pravne države.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄11

Mednarodna afirmacija

dr. Matjaž Ambrož, 21.3.2013

Pravoznanstvo

dr. Matjaž Ambrož, Pravna praksa, 11/2013V znanosti danes ne zadošča biti lokalna kapaciteta, potrebna je tako imenovana mednarodna afirmacija. Ta kajpada v večini primerov ne pride sama, temveč si mora kandidat zanjo načrtno prizadevati. Te stvari poznam, udeležil sem se bil namreč raznih mednarodnih simpozijev, na katerih sem se med odmori napil konferenčne kave, prejel razna potrdila o udeležbi, zahvale za referiranje, pa tudi številne, iz trpežnega poliamida tkane kravate z emblemi tujih univerz. Počel sem tudi tisto, kar imenujemo socialno mreženje: izmenjal sem kupe vizitk in vljudnostnih opazk ter številnim ljudem z vsega sveta zagotavljal, da bomo ohranili stike. Skratka, utečenega reda stvari nisem postavljal pod vprašaj, čeprav bi kritičen človek kdaj pa kdaj lahko storil tudi to.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄45

Naravno pravo in postmoderni čas

dr. Matej Avbelj, 22.11.2012

Pravoznanstvo

dr. Matej Avbelj, Pravna praksa, 45/2012V organizaciji Fakultete za državne in evropske študije ter Evropske pravne fakultete je med 9. in 10. novembrom na Bledu potekala mednarodna konferenca, posvečena teoriji prava in pravni argumentaciji. Tokratno srečanje, ki je bilo že četrto po vrsti, je potekalo pod naslovom naravno pravo v postmoderni dobi. Čeprav bi naslovno tematiko marsikdo lahko označil za oksimoron, se je izkazala kot povsem drugačna.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄39-40

Vzpostavitev predpostavk za nastanek in rast slovenske pravne države

dr. Matej Avbelj, 12.10.2012

Pravoznanstvo

dr. Matej Avbelj, Pravna praksa, 39-40/2012Pred kratkim sem bil povabljen, da kot zunanji strokovnjak s področja prava pripravim kratek prispevek za Strategijo razvoja Slovenije za obdobje 2013-2020, ki jo snuje Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropske zadeve. V njem sem kot osrednjo strateško prednostno nalogo poudaril vzpostavitev predpostavk za delovanje resnične pravne države. Ta prispevek sicer nadaljuje idejni lok, predstavljen že v Viziji 20 + 20. Ker ne dvomim, da je vprašanje pravne države na Slovenskem ena od poglavitnih skrbi, ki jo delijo vsi bralci te revije, v nadaljevanju z namenom spodbuditve širše razprave podajam nekaj svojih temeljnih tez iz obeh dokumentov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄34

Ocenjevanje znanstvene uspešnosti na področju prava v Sloveniji

Hojnik Janja, Avbelj Matej, 6.9.2012

Pravoznanstvo

dr. Janja Hojnik, dr. Matej Avbelj, Pravna praksa, 34/2012Vsaka stvar, tudi znanstveno delo, ima svojo vrednost. Tej ugotovitvi bodo nasprotovali redki. Mnogo večja razhajanja pa se pojavijo pri vprašanju, kako in tudi kdo naj to vrednost ugotovi. Dokler je bila znanost namenjena sama sebi, omejena na slonokoščene stolpe, ki so se napajali iz mecenskega denarja, je bilo vprašanje vrednotenja njenih dosežkov manj pomembno. Stvari so se začele spreminjati z vstopom države na področje znanosti in raziskovanja. Raziskovanje in razvoj sta dve ključni politiki, ki jima vlade v zadnjih letih namenjajo vse več pozornosti, s tem pa tudi denarja. Toda, če država za nekaj plača, mora, kot vsakdo, dobiti tudi povratno informacijo o smiselnosti svoje naložbe. Če naj se državne investicije v znanost, tudi tisto temeljno - pri aplikativni so dileme zaradi konkretnih rezultatov v praksi manjše, - splačajo, je treba njene dosežke znati ovrednotiti. Vsako vrednotenje pa predpostavlja obstoj meril za ugotavljanje znanstvene uspešnosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄30-31

Šport in šah

Matjaž Ambrož, 18.8.2011

Pravoznanstvo

dr. Matjaž Ambrož, Pravna praksa, 30-31/2011"Človek mora gojiti kako dejavnost, ki ga sprošča, sicer se mu prej ali slej utrga!" je naglas razmišljal brkat moški, potem ko je rutinirano, v lepem loku zalučal kroglo, s katero je zbil nasprotnikovo, ki se je nevarno približala balinčku. Iz vrčka je odpil požirek, nato pa s spodnjo ustnico prekril zgornjo, v ustih ustvaril podtlak in tako z brkov posesal pivsko peno, ki se je bila tam nabrala.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄19

Razlike med institutoma zastopnika pacientovih pravic in varuha bolnikovih pravic

Borut Ambrožič, 19.5.2011

Pravoznanstvo

mag. Borut Ambrožič, -ml., Pravna praksa, 19/2011V slovenskem pravnem prostoru je Maribor pravna posebnost, saj kot edino mesto v Sloveniji pokriva področje pacientovih pravic tako na lokalni kot tudi nacionalni ravni. K tej posebnosti je prispeval institut varuha bolnikovih pravic, ki je posredno pomembno vplival tudi na odločitev zakonodajalca o sorodnem institutu - zastopniku pacientovih pravic. Že tu naj poudarim, da Zakon o pacientovih pravicah (ZPacP) ne ukinja instituta varuha bolnikovih pravic v Mariboru. Ob začetnih razglabljanjih, ali naj varuh bolnikovih pravic deluje v sklopu urada Varuha človekovih pravic, je obveljalo, da je varuh bolnikovih pravic samostojna ustanova na ravni lokalne organiziranosti v Mestni občini Maribor.
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄39

Večno vračanje enakega

Matjaž Ambrož, 7.10.2010

Pravoznanstvo, Ostalo

dr. Matjaž Ambrož, Pravna praksa, 39/2010Pred časom sem dal v kovček nekaj garderobe in odpotoval na seminar. Odpotovati na seminar je nekaj svojevrstnega, nekaj, kar ima, če smem tako reči, dvojno naravo. Po eni strani to pomeni presekati z vsakodnevno rutino, se podati v nove okoliščine in med nove ljudi. Po drugi strani pa odpotovati na seminar pomeni postati ujetnik neke še veliko bolj čvrste rutine. Vemo namreč, kako stvar poteka: pozdravni govori, uvodni referati, delo v sekcijah, odmor za kavo, nadaljevanje dela v sekcijah, razprava, odmor za kosilo in tako naprej. Odkar sem se pripravil k temu, da si delam kratke zapiske, so se mi še toliko bolj razkrili vzorci in zakonitosti seminarskega vsakdana, na katere se lahko človek v glavnem kar zanese, z njimi računa. Tudi tokrat sem si skušal napraviti nekaj zabeležk, zgoščenih zapiskov o zapažanjih in vtisih, ki jih tukaj kratko povzemam.
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄22

Arbitraža - da ali ne?

dr. Metka Arah, 3.6.2010

Pravoznanstvo

dr. Metka Arah, Pravna praksa, 22/2010Članek iz revije Pravna praksa.
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄20

Veliki interpreti in okupatorji misli

Jasmina Arnež, 20.5.2010

Pravoznanstvo

Jasmina Arnež, Pravna praksa, 20/2010Komaj smo dodobra pokopali trupla vseh psov in premetali vse človeške kosti, že je bila pred nami vsakoletna priložnost obuditi več desetletij star spomin na "žvenket orožja". Dan boja proti okupatorju je namreč Slovencem ne samo pomemben, ampak tudi ljub praznik. Na žalost je vedno očitneje tudi, d...
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄20

Razdržavljenje, pravne avtoritete in pozitivizem

dr. Matej Avbelj, 20.5.2010

Pravoznanstvo

dr. Matej Avbelj, Pravna praksa, 20/2010Okrožno sodišče v Ljubljani je 2. decembra 2008 priznalo veljavnost sodbe ameriškega sodišča, ki je partnerjema v registrirani istospolni skupnosti omogočila posvojitev otroka.1 Vrhovno državno tožilstvo je to odločitev izpodbijalo z zahtevo za varstvo zakonitosti, ker je menilo, da je sodišče zmotn...
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄33

Odnos nosilcev oblasti do prava

dr. Matej Avbelj, 27.8.2009

Pravoznanstvo

dr. Matej Avbelj, Pravna praksa, 33/2009Angleški pravni teoretik H. L. A. Hart je v svojem opisnem sociološkem eseju o Konceptu prava, kot je sam nekoliko provokativno poimenoval svojo znamenito monografijo,1 med drugim poskusil opredeliti tudi temeljne pogoje za obstoj pravnega sistema. Drugače kot Kelsen, ki se je pod pritiskom političn...
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(39)

Leto objave

2018(1) 2016(4) 2015(3) 2014(3)
2013(4) 2012(3) 2011(2) 2010(4)
2009(1) 2008(6) 2007(4) 2006(2)
2005(1) 2004(1)

Področja

< Vsi 11. PRAVNOZNANSTVO

Avtorji

< Vsi
A BCĆČDĐEFGHIJKLMNOPQRSŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov