O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 2 / 6
Dokumenti od 26 do 50 (od skupaj 140)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄11-12

Nedovoljeno tržno unovčenje osebnosti

dr. Klemen Pohar, 19.3.2015

Pravoznanstvo

dr. Klemen Pohar, Pravna praksa, 11-12/2015V današnjem času je za prodajo izdelkov pomembna javna podoba, s katero se pri potrošniku ustvarijo pozitivne povezave med znano osebo in posameznim izdelkom oziroma storitvijo. Znane osebe tako znatno pripomorejo k ustvarjanju vrednosti nekaterih izdelkov in so postale pomemben dejavnik njihovega razvoja. Skladno z velikim pomenom javne podobe se v pravu že nekaj časa pojavljajo vprašanja, povezana z varstvom posameznika pred premoženjsko motiviranimi posegi v njegovo osebnost. Pretekla odsotnost varstva pred takimi posegi in morebitne nejasnosti glede obstoja oziroma obsega tega varstva včasih botrujejo nedovoljeni rabi osebnostnih značilnosti znanih oseb. Do take nedovoljene rabe je prišlo, ko je podjetje Topshop prodajalo majico s fotografijo znane pevke Rihanne, ne da bi si predhodno pridobilo pravice rabe njene podobe.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄11-12

Mera pravne odločitve

dr. Marijan Pavčnik, 19.3.2015

Pravoznanstvo

dr. Marijan Pavčnik, Pravna praksa, 11-12/2015Profesor Robert Alexy se je pred leti vprašal, katere so temeljne oblike pravne odločitve. Sta to le silogistično sklepanje in vrednostno tehtanje ali pa je treba ob njiju upoštevati tudi primerjanje? Odgovor je bil, da je tudi slednje temeljna oblika argumentiranja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄3-4

Pravice živali

Klemen Pohar, 22.1.2015

Pravoznanstvo

Klemen Pohar, Pravna praksa, 3-4/2015Razmišljanja o človekovem odnosu do živali segajo že v antično Grčijo. V zgodovini so k tem razmišljanjem prispevali mnogi ugledni misleci, med njimi Platon, Aristotel, Avguštin, Akvinski, Descartes, Hobbes, Locke, Schopenhauer, Nietzsche in Marx. Bogata tradicija misli o etičnem ravnanju z živalmi, ki jo je podedovala današnja družba, se kaže predvsem v kazenskem pravu, z njo pa se zaradi prizadevanja različnih interesnih skupin sodišča občasno ukvarjajo tudi zunaj kazenskopravnih okvirov. Nedavno se je z vprašanjem pravic živali spoprijel pritožbeni oddelek vrhovnega sodišča ameriške zvezne države New York v zadevi, v kateri je sodišče odločalo o upravičenosti odvzema prostosti šimpanzu Tommyju.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄1

Evropa kot misel, Evropa kot kamen?

Tomaž Pavčnik, 8.1.2015

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), Pravoznanstvo

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 1/2015Prvega januarja 1986 sta se Evropski uniji pridružili Španija in Portugalska. Istega leta je v izvirniku izšel Saramagov roman Kameni splav (A jangada de pedra), ki ga od minulega leta naposled lahko beremo tudi v slovenskem prevodu. V njem je zdaj že pokojni nobelovec (tako kot v Eseju o slepoti) uporabil znan in učinkovit literarni prijem. V izhodišče stvarnega sveta vneseš eno samo, a neizmerno pomembno fikcijsko predpostavko. To omogoča, da se roman nato razvija v skladu z nam znanimi, torej resničnimi naravoslovnimi in družboslovnimi zakonitostmi, a je učinek tako za avtorja kot tudi za bralca umetniško prvovrsten. Zadene nas njegova odpiljena fikcijska prvina, hkrati pa nam močneje, a povsem verodostojno govori o sodobnosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄49-50

Predpraznični dnevnik

dr. Marijan Pavčnik, 18.12.2014

Pravoznanstvo

dr. Marijan Pavčnik, Pravna praksa, 49-50/2014 Drugi del: od 8. do 14. decembra 2014 8. 12. 1946 Danes imam predavanje iz uvoda v pravoznanstvo v prvem letniku. Ta predmet skupaj s kolegom (na mene odpade manjši del) predavam tudi izrednim študentom, druge pedagoške obveznosti pa imam v prvem letniku
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄45

Spodmikanje in utrjevanje materialnih pravnih virov

Tomaž Pavčnik, 20.11.2014

Pravoznanstvo

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 45/2014Harari v svoji uspešnici Sapiens, kratka zgodovina človeštva med drugim provocira s tezo, da so vsi družbeni sistemi izmišljeni. Iz identičnih razlogov so tako izmišljene države, gospodarske družbe, banke, miti, religije, pravni sistem in tudi denar. Če vanje ne verjamemo, potem ne obstajajo. Pri vsem, kar presega spolnost, prehranjevanje in zadovoljevanje drugih bioloških potreb, gre torej za stvar vere, ne toliko posameznikove, marveč predvsem kolektivne (intersubjektivne).
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄40-41

Patentiranje poslovnih metod in vzpon patentnih trolov

Klemen Pohar, 17.10.2014

Pravoznanstvo

Klemen Pohar, Pravna praksa, 40-41/2014Patentni sistem naj bi spodbujal izumiteljstvo in hkrati omogočal javno razkritje podrobnosti novih in uporabnih izumov. Na večini področij patentni sistem izpolnjuje svoj namen, včasih pa splet dejavnikov omogoča tudi dvomljivo izvrševanje patentnih pravic. To dvomljivo izvrševanje pravic je skoraj vedno enako: imetnik patenta, ki ne opravlja nobene gospodarske dejavnosti, nepričakovano zahteva licenčnino ali odškodnino od osebe, ki domnevno krši njegove patentne pravice. Dejavnost imetnikov patentov, ki svoje patentne pravice izvršujejo le za pridobivanje licenčnin ali odškodnin, je podobna dejavnosti mitoloških bitij, ki naj bi skrita pod mostovi prežala na popotnike in od njih zahtevala odkupnino, zaradi česar se je takih imetnikov patentov prijelo ime "patentni troli". V ZDA, kjer so patentni troli najbolj razširjeni, je Vrhovno sodišče nedavno izdalo sodbo, s katero je nekoliko omejilo možnosti njihovega delovanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄38

Problem skrajne lege

Tomaž Pavčnik, 2.10.2014

Pravoznanstvo

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 38/2014Od sebe si bom sposodil naslednji stavek: Pridevnik je kot planetov naravni satelit, ki vpliva le na njegovo plimovanje, gorovij pa ne premika.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄33

Sodnik naj bo učitelj!

dr. Marko Pavliha, 28.8.2014

Pravoznanstvo

dr. Marko Pavliha, Pravna praksa, 33/2014Ambiciozen sodnik mi je nedavno potožil, da šef ni navdušen nad njegovim pedagoškim udejstvovanjem, celo rdečo luč naj bi mu prižgal, kar je razburkalo moj "pravičniški um" in zasrbeli so me prsti. Na pamet sem izustil hipotezo, da bi sodnikom načeloma moralo biti dovoljeno poučevanje, in še več, motivirati in pohvaliti jih je treba, ob predpostavki, da zaradi tega ne trpi sodniško delo. Potem sem pobrskal po pravnoetičnih pravilih, ki so me potolažila, da je pravo tokrat ravno pravšnje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄33

Življenjskost prava

Tomaž Pavčnik, 28.8.2014

Pravoznanstvo

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 33/2014Ko se je razpravljalo o tem, ali so volitve lahko poleti, je Jurij Toplak izjavil: "Ustava in roki, ki so v ustavi, so nad stvarmi, kot so vreme, poletne počitnice, dopusti." No, vreme mu je na neki način pritrdilo ali pa ga demantiralo, kakor se vzame. Poletja namreč letos kar ni bilo, volitve pa so bile izvedene nekje med pomladjo in jesenjo. Šalo na stran. Ta njegova izjava me je splašila in mi sploh ni bila všeč. Življenje na svetu namreč ni zaradi prava, marveč velja obratno, da je pravo na svetu zaradi življenja. To ne pomeni, da prava, vsakič ko nam tako veleva življenje, preprosto ne upoštevamo. A vselej, ko upoštevamo pravo, mu hkrati šele dajemo vsebino. Ni življenje tisto, ki se rojeva iz prava, marveč je pravo tisto, ki se rojeva iz življenja. Pravo mora biti zato vsebinsko takšno, da življenju dopusti biti nad njim. Življenje in pravo morata sobivati. Temu se z drugo besedo reče svoboda.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄26

In claris non fit interpretatio

dr. Marijan Pavčnik, 3.7.2014

Pravoznanstvo

dr. Marijan Pavčnik, Pravna praksa, 26/2014Jasnega se ne razlaga (In claris non fit interpretatio). To je bila moja prva reakcija, ko sem prebral sklep Ustavnega sodišča Republike Slovenije (U-I-136/14-8), s katerim je zavrnilo pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti Odloka o razpustitvi Državnega zbora Republike Slovenije in o razpisu predčasnih volitev v Državni zbor Republike Slovenije. Odziv se ne nanaša neposredno na predsednikov odlok, ampak zadeva način, kako je Ustavno sodišče svojo odločitev utemeljilo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄26

Veš, da moraš biti iskren

Tomaž Pavčnik, 3.7.2014

Pravoznanstvo

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 26/2014Spominjam se izjav, ki sta ju ob eni od okroglih obletnic 57. številke Nove revije dala Spomenka Hribar in Ivan Urbančič, oba akterja tistega intelektualno lepega časa v drugi polovici osemdesetih let prejšnjega stoletja. Hribarjeva je dejala, da je bilo tedaj osvobajajoče to, da so stvari končno poimenovali s pravimi besedami. Urbančič pa, da pomeni biti svoboden že to, da se za svobodo začneš boriti, in da se je tedaj zgodilo prav to.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄24-25

Pomilostiti Janeza Janšo?

dr. Janez Pogorelec, 19.6.2014

Pravoznanstvo

dr. Janez Pogorelec, Pravna praksa, 24-25/2014Potem ko je Ustavno sodišče zavrglo ustavno pritožbo Janeza Janše in s tem povedalo, da v sodbi v zadevi Patria ni našlo očitnih kršitev človekov pravic, so se možnosti, da bi ta sodba še padla, zelo zmanjšale. Pravnomočna obsodba trojice obsojenih je s tem dobila že drugo potrditev. Zelo malo verjetno je, da bodo v tej korupcijski aferi lahko karkoli spremenili nadaljnji postopki z izrednimi pravnimi sredstvi ali morebitna vnovična ustavna pritožba, in komaj verjetno je, da bi karkoli spremenil tudi že napovedani postopek pred Evropskim sodiščem za človekove pravice (ESČP). Pred vsemi nadaljnjimi sodišči sodbe namreč več ni mogoče izpodbijati
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄21

Vprašanje moralnega razumevanja prava

dr. Marijan Pavčnik, 29.5.2014

Pravoznanstvo

dr. Marijan Pavčnik, Pravna praksa, 21/2014Od razprave o moralnem razumevanju prava do moraliziranja je zelo majhen korak. Smo na tankem ledu in na spolzkih tleh. Nevarni so pridigarji, ki všečno govorijo, drugo delajo in tretje mislijo. Živo nasprotje so intelektualno odgovorni razumniki, ki imajo kritično distanco tudi do samega sebe. Kritična distanca je tudi dvom, ki se je pripravljen spoprijeti z dilemami in se do njih opredeljevati. Kolikor toliko zanesljiv odgovor je mogoč šele tedaj, ko je voda bistra in pogled izostren.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄14

Je referendum sploh še dopustno razpisati hkrati z volitvami?

dr. Janez Pogorelec, 10.4.2014

Pravoznanstvo

dr. Janez Pogorelec, Pravna praksa, 14/2014Stališča v tem prispevku niso nujno tudi stališča ustanove, v kateri je avtor zaposlen. V zadnjih dneh se je med političnimi strankami razvnela huda polemika o tem, ali naj bo zakonodajni referendum o noveli Zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih1
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄3

Dezorientacija države

Tomaž Pavčnik, 23.1.2014

Pravoznanstvo

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 3/2014Enajst let je, odkar sem prvič pisal Z obrobja postave. Ne vem natančno, a izračun na počez pove, da se je moralo v tem času nabrati okrog sto kolumn. To je dovolj dolgo obdobje, da si človek glede kakšne stvari premisli, jo drugače izostri ali
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄49-50

Sveženj dogovorov devete ministrske konference WTO - dejanski uspeh ali začasna rešitev?

dr. Irena Peterlin, 19.12.2013

Pravoznanstvo

dr. Irena Peterlin, Pravna praksa, 49-50/2013Pred dobrim tednom se je na Baliju v Indoneziji končala deveta konferenca ministrov Svetovne trgovinske organizacije (WTO). Trgovinskim pogajalcem je po dvanajstih letih brezuspešnih pogajanj, začetih v Dohi, uspelo doseči konkreten dogovor v obliki sporazuma o olajševanju trgovine (ang. Agreement on Trade Facilitation). Od ustanovitve WTO je to prvi dogovor, ki se nanaša na liberalizacijo trgovine.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄47

Priprava zakona je resno in odgovorno strokovno delo, in ne sredstvo samopromocije

dr. Nina Plavšak, 5.12.2013

Pravoznanstvo

dr. Nina Plavšak, Pravna praksa, 47/2013Nina Plavšak, dr. pravnih znanosti Državni zbor je na seji 27. novembra 2013 sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP-F). Najpomembnejše spremembe in dopolnitve, ki jih bo uveljavila ta novela,
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄44

Olika in omika sta etična abeceda

dr. Marko Pavliha, 14.11.2013

Pravoznanstvo

dr. Marko Pavliha, Pravna praksa, 44/2013"Omika je zadnja stvar, ki se je smemo nadejati v tej deželici pohujšanja in cankarjanskih likov," je upravičeno potožil bodeči novinar Boris Jež, jaz pa bi si drznil pridati, da med slovenske eksotične posebnosti spadajo še podalpska robatost, brezbrižnost, egoizem, pohlep in zavist. Primanjkuje nam že bontona kot smelega in olikanega vedenja, kaj šele omike, ki zajema kulturo, izobrazbo in vzgojo. Franc Terseglav alias Urbanus je pred skorajda stotimi leti sijajno zapisal, da so olika, lepo vedenje in prikupljive manire "vedno naraven sad notranje srčne omike in dušne lepote", prava vljudnost pa je "cvet duševne čednosti, globoke etične izobrazbe in resnične ljubezni do bližnjega, ki izvira iz spoštovanja do neskončnega dostojanstva človeške osebnosti".
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄37

Dejavno razumevanje prava (Ob začetku novega študijskega leta)

dr. Marijan Pavčnik, 26.9.2013

Pravoznanstvo

dr. Marijan Pavčnik, Pravna praksa, 37/2013Pravo je sistem pravnih načel in pravil, ki so medsebojno povezana. Načela brez pravil so, če parafraziram Kanta, vsebinsko prazna, pravila brez načel so slepa. Pravo je predmet razumevanja in je razlagalni pojav, zato potrebuje oboje: načela, ki določajo cilj, težo in domet pravil, in pravila, ki dajejo načelom vsebino v času in prostoru. Pravo ni in ne more biti v celoti dano vnaprej, vnaprej so dane le prvine, ki jih ustvarjalno povezujemo in vsebinsko sodoločamo. Od vrste in značilnosti pravnega področja je odvisno, kako širok je manevrski prostor odločanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄18

Korupcija vs. etika v Sloveniji

Tadej Petejan, 9.5.2013

Pravoznanstvo

Tadej Petejan, Pravna praksa, 18/2013V organizaciji novoustanovljenega društva ELSA Nova Gorica je v sredo, 24. aprila 2013, na Evropski pravni fakulteti v Novi Gorici (EPF) potekala okrogla miza Korupcija vs. etika v Sloveniji. Ideja okrogle mize je nastala iz opažanja, da se v zdajšnjih družbenih razmerah med študenti vse bolj oblikuje kritična masa, ki je v javnem in političnem diskurzu pri lastni interpretaciji teoretičnega znanja in njegovi aplikaciji na aktualno raven v veliki meri prepuščena zgolj sama sebi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄14

Očiščenje in pomlajenje

dr. Marko Pavliha, 11.4.2013

Pravoznanstvo

dr. Marko Pavliha, Pravna praksa, 14/2013"Svetlejši iz noči zasije dan/življenje mlado vre iz starih ran/in iz trohnobe se rodi vstajenje!" je recitiral Ivan Cankar davnega aprila 1918 v tržaškem "Ljudskem odru" na svojem sedmem in poslednjem predavanju o očiščenju in pomlajenju. "Vsak zase - izvzamem le iste, ki nimajo ne srca, ne duše, temveč le usta in denarnico - vsak zase se je pričel zavedati zmot in zablod preteklosti, se je s skrbjo in strahom, toda hkrati z vero in upanjem zagledal v prihodnost, začel si meriti novo pot - sebi, otrokom in vnukom. To je očiščenje in pomlajenje."
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄14

Drugo državno tekmovanje Prav(n)a rešitev

Žiga Perović, 11.4.2013

Pravoznanstvo

Žiga Perović, Pravna praksa, 14/2013V petek in soboto, 5. in 6. aprila 2013, se je na PF Univerze v Ljubljani tudi letos odvilo tekmovanje Prav(n)a rešitev, v katerem so se med seboj pomerile ekipe dodiplomskih študentov prava. Vsaka izmed njih je morala pripraviti mnenje in najprimernejšo rešitev primera, ki sta ga posredovali sodelujoči odvetniški pisarni.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄5

Kako demontirati parlamentarni glasovalni stroj?

Tomaž Pavčnik, 7.2.2013

Pravoznanstvo

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 5/2013Nazaj k protestom. Izvzemši volitve v letu 1990, sta bili raven politične kulture in kakovost slovenskega parlamentarizma vsakič znova slabši. Prihajale so nove stranke, stare so hirale, se združevale ali utapljale. Bile so koalicije z enega in drugega pola, tudi mešane. Celo ljudje so se menjali, in ne le stranke. A zaradi vsega tega ni šlo nič na bolje. Dovolj utemeljenih razlogov za sklep, da tudi nove predčasne volitve same po sebi ne morejo prinesti bistvenega zasuka. Politični učinek poročila Komisije za preprečevanje korupcije lahko sicer v razmerah, ko so ljudje bolj senzibilni, na videz učinkuje. A ta učinek je predvsem kadrovski, morda lahko uniči kakšno stranko, vendar to ni nič takega, česar ne bi že doživeli in kar bi nas v resnici odrešilo te politične norije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄1

Od Ustavnega sodišča do Metelkove

dr. Dragan Petrovec, 10.1.2013

Pravoznanstvo

dr. Dragan Petrovec, Pravna praksa, 1/2013Ne vem, ali je že bilo o Ustavnem sodišču toliko zapisanega v zadnjih dvajsetih letih, kot lahko beremo zadnje tedne. Če se je njegov predsednik dr. Ernest Petrič v Odmevih na RTV Slovenija 20. decembra lani še nekako izmikal, da ni prebral še nobene argumentirane kritike odločitve o zavrnitvi referenduma, jih je zdaj več kot dovolj. Naj omenim le dve, ki se mi zdita najbolj prepričljivi, in sicer kritika dr. Lojzeta Udeta v Sobotni prilogi Dela in dr. Jožeta Mencingerja v Mladini. A ne nameravam utrjevati tovrstne kritike, čeprav se z njo strinjam. Rad bi opozoril na nekaj drugega, kar vsaj po mojem kot neko sodnim odločbam vzporedno dogajanje maje ugled Ustavnega sodišča. Morda so tudi odločitve take, kot so, prav zaradi tega.
<<   Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 6 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(140)

Leto objave

2019(2) 2018(2) 2017(5) 2016(10)
2015(10) 2014(12) 2013(10) 2012(13)
2011(3) 2010(5) 2009(5) 2008(5)
2007(7) 2006(3) 2004(5) 2003(3)
2002(1) 2001(2) 2000(1) 1999(1)
1998(1) 1997(9) 1994(1) 1993(3)
1992(1) 1991(20)

Področja

< Vsi 11. PRAVNOZNANSTVO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMNOP QRSŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov