O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 48
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 1176)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄19

Primer Ramos - zgodba o porotnih krivdorekih, iskanju rationum decidendi in o doktrini stare decisis

Jan Zobec, 14.5.2020

Pravoznanstvo

Jan Zobec, Pravna praksa, 19/2020Pred devetdesetimi leti je Arthur Goodhart v svojem znamenitem delu Determining the Ratio Decidendi of a Case zapisal: "Zveni sicer paradoksalno, vendar pogosto je tako, da pravo bistveno več dolguje šibkim kot močnim sodnikom. Slabi razlogi često privedejo do dobrega prava." Njegova teza je doživela nedavno potrditev v prelomni (landmark) odločitvi v zadevi Ramos v. Louisiana (590 U.S. ___ (2020)). Sodba je bila razglašena 20. aprila 2020.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄19

Odvzem premoženja nezakonitega izvora je zakonit tudi, kadar ni (neposredna) posledica kazenske (ob)sodbe

Zoran Skubic, 14.5.2020

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Pravoznanstvo

Zoran Skubic, Pravna praksa, 19/2020Dileme glede mehanizma "pravičnega" odvzema premoženja nezakonitega izvora (OPNI) so postale še posebej aktualne zlasti v času prejšnje finančne in gospodarske krize. Dokler sta se na ključnih trgih še cedila (finančni) med in mleko, je bilo namreč nesorazmerno doseženo povečanje premoženja celo izkaz posameznikove poslovne uspešnosti. A z nastopom krize leta 2008 se je to spremenilo in posledično sta se (tudi pri nas) politika in pravna stroka pričeli pospešeno ukvarjati s tem problemom. Zapleti so bili seveda neizbežni, saj se OPNI kot "mešani" pravni institut nahaja tik ob razpotju (vsaj) kaznovalnega in civilnega prava. Kazenski postopki, zlasti seveda tisti, ki so povezani z gospodarsko kriminaliteto, so zaradi svoje inherentne kompleksnosti pač pregovorno dolgotrajni. Premoženje, zlasti tisto bolj likvidne narave, pa v času, ko je za prenos finančnih sredstev z enega dela sveta na drugega potrebnih zgolj par klikov, utegne zelo hitro "smukniti" v kako tujo jurisdikcijo, ki ni preveč naklonjena razkrivanju podatkov o tovrstnih prenosih, kaj šele njihovemu povračilu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄17-18

O netočnosti navedb o pravu

Jan Gantar, 6.5.2020

Pravoznanstvo

Jan Gantar, Pravna praksa, 17-18/2020Dr. Matija Žgur (v nadaljevanju: avtor) me je v prispevku v Pravni praksi, št. 15-16, navedel med avtorji, s katerimi razpravlja. Na njegove zapise se rad odzovem, čeravno bi najin krajši dialog težko označil kot razpravo. Ker gre po vsebini zapisov, ki mi jih je avtor namenil, pretežno za apodiktične in mestoma tudi za dokaj grobe kritike, naj avtorju predstavim razloge za izbiro drugačnega izhodiščnega pristopa.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄14

Odloki in odredbe z zakonsko močjo

Jan Gantar, 9.4.2020

Pravoznanstvo, Varstvo pred nalezljivimi boleznimi

Jan Gantar, Pravna praksa, 14/2020Normativno urejanje pravic in dolžnosti je praviloma v pristojnosti zakonodajalca. Izvršilnoupravni organi naj bi smeli te vsebine s podzakonskimi akti le še dopolnjevati in konkretizirati. Znana izjema od navedenega pravila so t. i. uredbe z zakonsko močjo, ki zaradi zgodovinskih izkušenj nimajo najboljšega prizvoka. Dejstvu, da je bilo v zadnjih tednih z namenom zajezitve in obvladovanja epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19) sprejetih več podzakonskih aktov z zakonsko močjo, je zato treba posvetiti nekaj pozornosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄13

Ženska, ki je postala faraon

mag. Urška Klakočar Zupančič, 2.4.2020

Pravoznanstvo

mag. Urška Klakočar-Zupančič, Pravna praksa, 13/2020Skoraj 200 let pred časom velikega faraona Ramzesa II. je oblast v rodovitni deželi ob Nilu prevzela ena najbolj uspešnih vladaric starega veka. Hačepsut (rojena 1508 pr. n. št., umrla 1458 pr. n. št., vladala od 1479 pr. n. št. do smrti) je bila hči faraona Tutmozisa I. (vladal od 1506 pr. n. št. do 1493 pr. n. št.) iz osemnajste dinastije, prestol pa si je uradno delila s svojim nečakom Tutmozisom III. (vladal od 1479 pr. n. št. do 1425 pr. n. št.). Celo obdobje svoje vladavine se je trudila, da bi ji priznali moč in božanskost, ki je šla njenim moškim prednikom. Zato se je dala upodabljati kot moški faraon, celo z značilno faraonsko brado. Po njeni smrti naj bi Tutmozis III. ukazal razbiti njene kipe in iznakaziti njene podobe ter napise. Hačepsutina vladavina je povzročila zmedo v dedni liniji zgodnje osemnajste dinastije in je med egiptologi danes znana kot "problem Hačepsut".
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄11

Ali naj za YouTube velja prvi amandma ameriške ustave?

Tim Horvat, 19.3.2020

Pravoznanstvo

Tim Horvat, Pravna praksa, 11/2020Ali sme zasebno podjetje cenzurirati vsebine na lastni digitalni platformi? Zdi se, da je odgovor samoumevno pritrdilen, saj gre za izvrševanje lastninske pravice. Vprašanje pa je, ali je ta svoboda absolutna ali jo je morda kdaj možno omejiti. Sveža sodba ameriškega zveznega prizivnega sodišča kaže meje ameriške doktrine vertikalnega učinkovanja ustavnih pravic, ki ne onemogoča tehtanja pravic v koliziji, temveč zgolj formalistično presojo, ali je kršitev pripisljiva državi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄10

Odškodninska odgovornost države za protiustavni zakon v Franciji

Tim Horvat, 12.3.2020

Pravoznanstvo

Tim Horvat, Pravna praksa, 10/2020Decembra 2019 je francoski Državni svet (Conseil d'État) na občni seji (l'Assemblée de contentieux) razjasnil negotovosti, ki so v francoskem pravnem redu nastale leta 2008 z uvedbo naknadne ustavnosodne presoje: ali lahko zakonodajalec odškodninsko odgovarja zaradi razveljavitve zakonov po ugotovitvi njihove protiustavnosti. Čeprav je sodišče velikopotezno priznalo to novo vrsto odgovornosti, pa je s konkretno rešitvijo zelo pragmatično omejilo njeno uporabo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄8-9

Razumevanje prava

dr. Marijan Pavčnik, 5.3.2020

Pravoznanstvo

dr. Marijan Pavčnik, Pravna praksa, 8-9/20201. Pitamičev prispevek k razumevanju prava je razpet med čisti normativni pristop in sintetično razumevanje prava, ki "red" in "človečno ravnanje" združuje v enovit pojem prava. Na tej poti sta nosilni razpravi Denkökonomische Voraussetzungen der Rechtswissenschaft (Predpostavke ekonomije mišljenja v pravni znanosti, 1917) in Naturrecht und Natur des Rechtes (Naravno pravo in narava prava, 1956). Posebno težo ima tudi odgovorno ustvarjanje prava in države, ki omogočata sožitje v družbi. Leonid Pitamic (1885-1971) je o tem spregovoril že v otvoritvenem predavanju Pravo in revolucija (1920): "Svoboda brez meje mora uničiti človeško družbo in človeka samega. Družba in človek morata živeti le v omejeni svobodi. Kako se te meje določijo, pa je ves problem logike, morale in je tudi problem države."
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄8-9

Egipčansko-hetitski mirovni sporazum

mag. Urška Klakočar Zupančič, 5.3.2020

Pravoznanstvo

mag. Urška Klakočar-Zupančič, Pravna praksa, 8-9/2020Ramzes II. (rojen okoli 1303 pr. n. št., umrl 1213 pr. n. št., vladal od 1279 pr. n. št. do smrti) je danes najbolj znan faraon starega Egipta. Obravnavan je kot največji, najslavnejši, najmočnejši in najbolj plodovit faraon egipčanskega imperija. Celo njegovi faraonski nasledniki so ga klicali "Veliki prednik" ali "Ramzes Veliki". Kot vojskovodja je vodil odprave na sever v Levant in na jug v Nubijo, znan pa je tudi po kolosalnih gradbenih projektih, od katerih sta najbolj imenitna mogočna kamnita templja pri Abu Simbelu, ki predstavljata trajni spomenik na velikega faraona in njegovo najljubšo ženo Nefertari (leto rojstva neznano, umrla okoli 1255 pr. n. št.), slavita pa tudi domnevno zmago Ramzesa II. v bitki pri Kadešu (maja 1274 pr. n. št.). Ta zgodovinska bitka je bila eden glavnih vzrokov za sklenitev prvega mirovnega sporazuma v zgodovini človeštva, in sicer med dvema zelo nečimrnima vladarjema, egipčanskim Ramzesom II. in hetitskim Hatušilijem III. (leto rojstva neznano, vladal od 1267 pr. n. št. do 1237 pr. n. št.).
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄4

Država Izrael proti Adolfu Eichmannu

mag. Urška Klakočar Zupančič, 30.1.2020

Pravoznanstvo

mag. Urška Klakočar-Zupančič, Pravna praksa, 4/2020Dne 23. maja 1960 je izraelski ministrski predsednik David Ben-Gurion oznanil, da so Mossadovi agentje ugrabili notoričnega nacističnega zločinca Adolfa Eichmanna (1906-1962), ki je bil eden glavnih organizatorjev holokavsta. Južnoameriška država Argentina, ki je bila Eichmannovo zatočišče od julija 1950, je Izrael nemudoma obtožila kršenja njene suverenosti in o tem obvestila Organizacijo združenih narodov. Junija 1960 se je Varnostni svet OZN sestal na izrednem srečanju in obsodil ravnanje izraelske varnostne agencije. Kljub temu je odločil, da Izrael lahko obdrži Eichmanna, argentinska vlada pa lahko zahteva reparacije. Diplomatska kriza se je končala z dolgim opravičilom izraelskega premierja. Sojenje odgovornemu za "končno rešitev judovskega vprašanja" v nacistični Nemčiji se je v Jeruzalemu začelo 11. aprila 1961, končalo pa 15. decembra istega leta. Eichmann je bil spoznan za krivega po vseh točkah obtožnice. Na zadnji dan maja 1962 malo pred polnočjo je bil usmrčen z obešanjem, njegovo telo pa so sežgali in pepel raztresli v morje daleč za izraelskimi teritorialnimi vodami.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄1-2

O pravnih načelih

Patricij Maček, 16.1.2020

Pravoznanstvo

Patricij Maček, Pravna praksa, 1-2/2020"Če parafraziram Kanta, so načela brez pravil vsebinsko prazna, pravila brez načel pa so slepa, ker nam ne povedo, v katero smer naj krenemo," je na znanstveni konferenci z naslovom (Razlagalni) pomen pravnih načel, ki je potekala na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti 3. decembra 2019, v svojem uvodnem prispevku povedal akademik, profesor na PF Univerze v Ljubljani in ustavni sodnik dr. Marijan Pavčnik. Konferenco, na kateri je sodelovalo osem uglednih predavateljev, ki so spregovorili o različnih pravnih načelih in njihovem pomenu, je organizirala Slovenska akademija znanosti in umetnosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄47

(Razlagalni) pomen pravnih načel

dr. Marijan Pavčnik, 5.12.2019

Pravoznanstvo

dr. Marijan Pavčnik, Pravna praksa, 47/2019Prispevek je uvodni referat, ki ga je imel avtor 3. decembra 2019 na znanstveni konferenci (Razlagalni) pomen pravnih načel na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Prispevek se opira na avtorjevo razpravo Vprašanje razlagalnega prvenstva (Pravo kot sistem načel in pravil).
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄40-41

Stanje prava ter vloga pravnikov v Sloveniji in širše

dr. Rajko Knez, 24.10.2019

Pravoznanstvo

dr. Rajko Knez, Pravna praksa, 40-41/2019Ni mi dano veliko možnosti, da bi v javnosti podal nek splošen in širši pogled stanja prava in vloge pravnikov v Sloveniji in širše. Velja, da moramo biti sodniki načelno zadržani. A danes imam priložnost za takšna razmišljanja. Dnevi slovenskih pravnikov so miljé kritičnih misli. Zahvaljujem se organizatorjem za priložnost nagovora. To mi veliko pomeni in sem počaščen.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄34-35

Temelji pravne države

Patricij Maček, 19.9.2019

Pravoznanstvo

Patricij Maček, Pravna praksa, 34-35/2019"Menim, da lahko o polno delujoči pravni državi govorimo šele, ko so enako obravnavani vsi, ki se - če se slikoviteje izrazim - morda ne pišejo prav, so morda drugačne barve kože, vere ali narodnosti, morda vse od naštetega," je v uvodnem nagovoru na okrogli mizi Temelji pravne države, ki je na pobudo Vrhovnega sodišča potekala 6. septembra 2019 v Veliki dvorani Državnega zbora, povedal predsednik Državnega zbora mag. Dejan Židan.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄33

Sprehajalčevi utrinki (2. del)

Marijan Pavčnik, 5.9.2019

Pravoznanstvo

Marijan Pavčnik, Pravna praksa, 33/2019Ob priliki moram izpod kupov potegniti mapo o rabi besedne zveze pravni pozitivizem; gradivo je zbral kolega Aleš Novak, ki ga prav tako moti, da se o pravnem pozitivizmu ne govori dovolj določno in razločno. Ena od rab, ki zavaja, je, da se zavržno govori o veljavnem pravu, če nam vsebinsko ne ustreza. Za slabo vsebino se krivi pozitivistično gledanje, ne pa tistega, ki je slabo ureditev uzakonil. V pravni državi je neogibno, da izhajamo iz veljavne postave: najprej moramo ugotoviti, kakšna je in kakšne možnosti ravnanja nam razpira, nato pa sledi vsebinska analiza in sprejemanje odločitev. Na to abecedo nas je v Pravu in revoluciji (1920) opozoril že Pitamic, ki, kot je bilo na drugem mestu že povedano, razločuje med pravom kot tekstom in pravom kot izvrševanjem tega teksta.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄28-29

XVII. Nomotehnični dnevi

Patricij Maček, 18.7.2019

Pravoznanstvo

Patricij Maček, Pravna praksa, 28-29/2019Na PF Univerze v Ljubljani so letos, 22. maja 2019, potekali že XVII. Nomotehnični dnevi, katerih koordinator je bil tokrat zaslužni profesor na PF Univerze v Ljubljani dr. Albin Igličar. Dogodek, na katerem so udeleženci razpravljali o različnih odprtih vprašanjih nomotehnike, so organizirali Inštitut za primerjalno pravo pri PF Univerze v Ljubljani, Služba Vlade za zakonodajo in PF Univerze v Ljubljani. Seminar sta s pozdravnima nagovoroma otvorila direktor Inštituta za primerjalno pravo pri PF Univerze v Ljubljani in zaslužni profesor na PF Univerze v Ljubljani dr. Lojze Ude ter direktor Službe Vlade za zakonodajo Rado Fele.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄28-29

Zmaga Sončnega kralja nad francoskimi "parlementi" in Veliki brat v Versaillesu

mag. Urška Klakočar Zupančič, 18.7.2019

Pravoznanstvo

mag. Urška Klakočar-Zupančič, Pravna praksa, 28-29/2019V Evropi so v 15. in 16. stoletju vzniknila mesta, skupaj z njimi pa sta se širili obrt in trgovina. V družbi, v kateri je od srednjega veka prevladovalo naturalno gospodarstvo, se je kot menjalno sredstvo počasi uveljavljal denar. Meščanstvo si je izborilo sodelovanje pri vladarju in postalo njegov politični zaveznik pri prizadevanju, da bi zlomili moč fevdalcev. Zaradi razvoja novih vrst orožja in tehnik bojevanja je namesto stare fevdalne vojske v ospredje prihajala najemniška vojska poklicnih vojakov, ki jo je organiziral in financiral vladar. Da bi lahko pobral dovolj davkov, je potreboval močan uradniški aparat. Meščanstvo, najemniška vojska in uradniški aparat so slabili moč plemstva, ki je postajalo čedalje bolj odvisno od vladarja. Njegova oblast je postajala absolutna, neomejena. Zgled popolne absolutistične države konec 17. stoletja je bila Francija v času vladanja Ludvika XIV. (1638-1715, vladal 1643-1715).
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄27

Lobiranje za verske objekte v Črni gori

dr. Ciril Ribičič, 11.7.2019

Pravoznanstvo

dr. Ciril Ribičič, Pravna praksa, 27/2019Junijska seja Beneške komisije je bila precej dinamična. O predlogu za uvedbo ločenih mnenj sem poročal v Pravni praksi pred tremi meseci. Predlog je bil zavrnjen, vendar šele po premisleku in z obljubo, da bodo dograjena procesna pravila razširila pravice članov Beneške komisije, kadar bodo ugovarjali posameznim stališčem ali predlogom. Če ta obljuba ne bo izpolnjena, bo postala očitna razlika med zahtevnimi standardi, ki jih Beneška komisija zapoveduje državam članicam, in njeno lastno demokratično prakso. Tokrat je bilo to posebej očitno pri sprejemanju mnenja, ki se nanaša na položaj in pravice parlamentarne opozicije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄26

Stvari ali čuteča bitja

dr. Luigi Varanelli, 4.7.2019

Pravoznanstvo

dr. Luigi Varanelli, Pravna praksa, 26/2019Letos mineva petstota obletnica smrti Leonarda da Vincija. Leonardo je bil vizionar zlatega kova. Za dolgo brado in visokim čelom se je skrivala edinstvena osebnost, ki je gojila interese na vseh področjih človekovega znanja in dosegla neslutene višave, ki še vedno fascinirajo tudi sodobnike. Tu ne nameravam govoriti in opisovati njegovega opusa ali njegovih odkritij na področju tehnike niti njegove svobodomiselnosti na področju družbe, ljubezni in spolnosti, saj so to naredili že drugi. Rad pa bi bralcem razodel nekatere vidike njegove osebnosti, ki so manj znane, a zaradi tega nič manj pomembne.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄21-22

Stanko Lapajne (1878-1941): imeti svoj glas

dr. Karmen Lutman, 6.6.2019

Pravoznanstvo

dr. Karmen Lutman, Pravna praksa, 21-22/2019Stanko Lapajne velja za enega največjih slovenskih civilistov in utemeljitelja mednarodnega zasebnega prava pri nas. Kot redni profesor za obče državljansko ter meddržavno zasebno in kazensko pravo je na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani poučeval od leta 1920, v letih 1932 in 1933 pa je bil tudi njen dekan. S svojim obširnim znanstvenim opusom je spodbudil pravni napredek na področju splošnega civilnega in mednarodnega zasebnega prava, cilj njegovega dela pa je bil, kot sam zapiše, "izkoristiti vsak dober teoretični izsledek za popolnejšo normo legis ferendae".
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄21-22

Nasledstvena pravica kastiljskih žensk ali kdo je tu nor?

mag. Urška Klakočar Zupančič, 6.6.2019

Pravoznanstvo, Človekove pravice

mag. Urška Klakočar-Zupančič, Pravna praksa, 21-22/2019V 15. stoletju se je spreminjala zgodovina. Končala se je stoletna vojna med Francijo in Anglijo; v Italiji se je iz Firenc v ostale dežele razmahnilo kulturno, umetniško, politično in znanstveno gibanje, znano pod imenom renesansa. Osmani so osvojili Konstantinopel, ki je bil še zadnji ostanek nekdaj velikega rimskega cesarstva. Katoliška cerkev je počasi drsela v krizo; v Španiji pa je močna ženska vladarica s soprogom uspela združiti dežele, izgnati Mavre in jude z Iberskega polotoka, osvojiti Granado in ekonomsko podpreti potovanje Krištofa Kolumba, pomorščaka iz Genove (1451-1506), proti novemu svetu. Ta izjemna ženska, pod katere vladavino je Španija postala najmočnejši igralec na evropskem parketu, je bila Izabela Kastiljska (1451-1504, vladala 1474-1504).
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄19

Pravica do zasebnosti in njeno zanemarjanje

dr. Luigi Varanelli, 16.5.2019

Pravoznanstvo

dr. Luigi Varanelli, Pravna praksa, 19/2019Paradoksi so se mi od nekdaj zdeli izjemno zanimiva tema. Paradoksi niso zgolj osojna stran človeškega uma, temveč tudi odraz protislovij, ki nastanejo v družbi. Kadar se paradoks pojavi v družbi in v njenih dogajanjih, naznanja razcepitev duha, pomanjkanje jasnih ciljev, kratkovidnost in omejenost. Družba, ki se sooča s paradoksi, je kot otrok v temi, ki išče pot do svetlobe, a je ne najde. S paradoksi družba posameznikom sporoča, da je v krizi, da je padla v past nevroze in da se v bližnji prihodnosti obetajo korenite spremembe. Paradoksov, ki jih opazujem v današnjem družbenem dogajanju, je izjemno veliko, a tukaj izpostavljam le enega, še posebej zanimivega: razmerje med pravico do zasebnosti in razbohotenje družbenih omrežij oziroma njihova uporaba.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄14

Ločena mnenja tudi v Beneški komisiji?

dr. Ciril Ribičič, 4.4.2019

Pravoznanstvo

dr. Ciril Ribičič, Pravna praksa, 14/2019Na marčevski seji Beneške komisije je skupina njenih članov predlagala uvedbo ločenih mnenj članov, ki nasprotujejo večinsko sprejetemu mnenju Komisije. Predlog je sprožil veliko nasprotovanja, češ da
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄12

Etični kodeksi v zasebnem in javnem sektorju

Albert Nabernik, 21.3.2019

Pravoznanstvo, Uprava

Albert Nabernik, Pravna praksa, 12/2019Slovenija je nedvomno država z močno poudarjeno regulacijo. Skoraj ni področja, ki vsaj delno ne bi bilo urejeno s pravnimi normami. Še bolj bodeta v oči pogostost spreminjanja pravnih aktov in pomanjkljiva transparentnost postopkov. Pričujoči članek se ne nanaša na področje, ki je prenormirano, pač pa govori o etičnih načelih, standardih in ravnanjih, o katerih je premalo govora. Govorim o etičnem kodeksu poslancev: pravila o tem, kaj je zanje prav in kaj narobe, niso zapisana, so nejasna ali pa presplošna. Zato volivke in volivci nimamo jasnih meril, da bi lahko objektivno ocenili njihovo učinkovitost, strokovnost in integriteto.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄12

Strojno učenje, (med)jezikovne tehnologije in pristranosti

dr. Marko Robnik Šikonja, 21.3.2019

Pravoznanstvo

dr. Marko Robnik-Šikonja, Pravna praksa, 12/2019Področje umetne inteligence razvija pristope, ki posnemajo človeško inteligenco, pri čemer zajema iz računalništva, psihologije, nevrologije, matematike, logike, jezikoslovja in filozofije. Razvite tehnike so že uporabljene na praktično vseh področjih človekovega delovanja. V prihodnje bo umetna inteligenca vplivala tudi na pravne poklice. V zadnjem času je namreč prišlo do velikega napredka pri razumevanju naravnega jezika. Dosežki kot npr. odlično strojno razpoznavanje govora, vse boljši rezultati strojnega prevajanja, pravilno razvrščanje dokumentov in uporabni povzetki so večinoma posledica napredka na področju globokih nevronskih mrež. Razumevanje naravnega jezika iz besedil z globokimi nevronskimi mrežami posnema ljudi. Zaporedje mrežnih slojev postopno gradi pomensko predstavitev besedila: začne z znaki ali besedami in skozi sloje napreduje v vse bolj abstraktno predstavitev pomena.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 48 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(1176)

Leto objave

2020(11) 2019(16) 2018(29) 2017(62)
2016(78) 2015(79) 2014(88) 2013(106)
2012(71) 2011(50) 2010(54) 2009(44)
2008(58) 2007(60) 2006(34) 2005(33)
2004(34) 2003(34) 2002(35) 2001(26)
2000(26) 1999(13) 1998(9) 1997(23)
1996(11) 1995(19) 1994(14) 1993(20)
1992(11) 1991(28)

Področja

< Vsi 11. PRAVNOZNANSTVO

Avtorji

A B C ĆČ D ĐE F G H I J K L M N O P QR S Š T U V W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov