O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 47 / 48
Dokumenti od 1151 do 1175 (od skupaj 1176)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 1991⁄22

Argumentacija v pravu

dr. Marijan Pavčnik, 28.11.1991

Pravoznanstvo

dr. Marijan Pavčnik, Pravna praksa, 22/1991Normativna konkretizacija namesto "uporabljanja prava" Za ideologijo "uporabljanja prava" je pravno odločanje v konkretnih primerih prenos vsebine zakona na konkretni primer, prenos, ki deducira vsebino pravne odločitve iz prava kot dogmatično izoblikovanega sistema. Odločilno je ravno to, da gre...
Naslovnica
Pravna praksa, 1991⁄21

Argumentacija v pravu

dr. Marijan Pavčnik, 14.11.1991

Pravoznanstvo

dr. Marijan Pavčnik, Pravna praksa, 21/1991Od pojmovne, prek interesne do vrednostne jurisprudence Teorija argumentacije (v pomenu odločanja v konkretnih primerih) se, kot bi rekel Peczenik, ukvarja s preobrazbami znotraj prava. Samo na prvi pogled se zdi da gre za teorijo, ki je novejšega datuma. V primeru, ko nas zanima pot, ki preteče ...
Naslovnica
Pravna praksa, 1991⁄20

Argumentacija v pravu

dr. Marijan Pavčnik, 31.10.1991

Pravoznanstvo

dr. Marijan Pavčnik, Pravna praksa, 20/1991Tipična norma in tipični primer kot vezna člena Vezni člen med raznolikimi življenjskimi primeri in pomensko odprtimi pravnimi predpisi so tudi tipične norme oziroma tipični primeri. Tipične norme precizirajo pravne predpise tako, da se njihova normativna vsebina (beri: bistvene lastnosti zakonsk...
Naslovnica
Pravna praksa, 1991⁄19

Argumentacija v pravu

dr. Marijan Pavčnik, 17.10.1991

Pravoznanstvo

dr. Marijan Pavčnik, Pravna praksa, 19/1991"Narava stvari" kot tertium comparationis Očitno je, da pravna odločitev ni izpeljiva le iz življenjskega primera in iz splošnega pravnega akta kot takega. Njuno preoblikovanje in povezava med njima ima izrazit teleološki naboj: vrednota, ki je pravno relevantna, vsebinsko sodoloča obe premisi in...
Naslovnica
Pravna praksa, 1991⁄18

Argumentacija v pravu

dr. Marijan Pavčnik, 3.10.1991

Pravoznanstvo

dr. Marijan Pavčnik, Pravna praksa, 18/1991Prepoznavanje kot "temelj" pravne odločitve Praktični pravnik ne izhaja iz pravnih norm kot zgornjih stavkov, njegovo izhodišče so spodnji stavki, ki "predstavljajo konkretne življenjske primere. Ti primeri tvorijo izhodišče in zanje iščejo juristi ustreznih pravnih norm" (ta in navedki, ki slede...
Naslovnica
Pravna praksa, 1991⁄18

dr. Janez Kranjc: Primeri iz rimskega prava

Marko Kambič, 3.10.1991

Pravoznansto

Marko Kambič, Pravna praksa, 18/1991Pred začetkom novega študijskega leta je vse ljubitelje rimske pravne misli razveselila knjiga novejši generaciji pravnikov dobro znanega profesorja rimskega prava na Ljubljanski Pravni fakulteti dr. Janeza Kranjca. V njej je zbral 819 odlomkov iz rimske pravne kazuistike. Več kot tri četrtine ji...
Naslovnica
Pravna praksa, 1991⁄17

Dominium non potest esse in pendenti

dr. Janez Kranjc, 19.9.1991

Pravoznanstvo

dr. Janez Kranjc, Pravna praksa, 17/1991Pravna maksima, ki jo imamo pred seboj je ena od številnih pravnih maksim, ki se ukvarja z lastninsko pravico. Srečamo jo že v Akurzijevi glosi In pendenti k Ulp. D. 7, 1, 12, 5 in Ulp. D. 7. 1, 25, 1. Z njo so glosatorji precizirali Ulpijanovo besedilo in sicer s tem, da so zanikali možnost, da bi ...
Naslovnica
Pravna praksa, 1991⁄17

Argumentacija v pravu

dr. Marijan Pavčnik, 19.9.1991

Pravoznanstvo

dr. Marijan Pavčnik, Pravna praksa, 17/1991Argument namena Namenska razlaga je nenehna spremljevalka pravnikovega dela. V vseh tistih primerih, ko uporabnik zakona naleti na oviro in se zaveda, da besedilo razlaga, se namenski razlagi ne more izogniti. Denimo v primeru, ko je Ustavno sodišče SR Slovenije sprejelo stališče, da ni v "neskla...
Naslovnica
Pravna praksa, 1991⁄16

Argumentacija v pravu

dr. Marijan Pavčnik, 5.9.1991

Pravoznanstvo

dr. Marijan Pavčnik, Pravna praksa, 16/1991Pomen zgodovinskega konteksta V kontekst zgodovinske razlage sodi primer, ko je sodišče razlagalo opredelitev žalitve "najvišjih organov" državne oblasti glede na predlog kazenskega zakonika, v katerem je bila sprva besedna zveza "najvišji organ oblasti ali uprave", a sta po razpravi v zakonodajn...
Naslovnica
Pravna praksa, 1991⁄15

Argumentacija v pravu

dr. Marijan Pavčnik, 1.8.1991

Pravoznanstvo

dr. Marijan Pavčnik, Pravna praksa, 15/1991Zunanji in notranji sistem V sodni praksi je bilo sprejeto stališče, da so "določbe splošnega in posebnega dela kazenskega zakona celota, čeprav so v različnih zakonih (kazenski zakon SFRJ, kazenski zakoni republik in pokrajin)". V zakonu o ureditvi kolizije zakonov s predpisi drugih držav v dolo...
Naslovnica
Pravna praksa, 1991⁄15

Spoliatus ante omnia restituendus

dr. Janez Kranjc, 1.8.1991

Pravoznanstvo

dr. Janez Kranjc, Pravna praksa, 15/1991Opraviti imamo s pravno maksimo, ki se je pojavila v posestnem varstvu občega prava. Gre pravzaprav za pravilo kanonskega prava (gl. Gracijanov Dekret 2, 3, 1, 1-4), ki pa se je kasneje splošno razširilo. Razvilo se je iz posebnega ugovora zaradi ropa (exceptio spolii), ki so ga sprva smeli uveljavl...
Naslovnica
Pravna praksa, 1991⁄14

Pravo pravo

dr. Boštjan M. Zupančič, 18.7.1991

Pravoznanstvo

dr. Boštjan M Zupančič, Pravna praksa, 14/1991(objavljeno v Naših razgledih - št. 13/91, 5. julij) Zadnja leta je pri nas veliko, zvečine praznega govorjenja o pravni državi, o tem, kar naj bi se lepše imenovalo vladavina prava, torej Rule of Law, namesto nemško Rechtstaat, pravna država. Ta jezikovna podrobnost je za diskurzivno vedo, kar p...
Naslovnica
Pravna praksa, 1991⁄14

Argumentacija v pravu

dr. Marijan Pavčnik, 18.7.1991

Pravoznanstvo

dr. Marijan Pavčnik, Pravna praksa, 14/1991Še nekateri prepričevalni argumenti a. Argumentum a completudine Argumentum a completudine je interpretacijski argument, ki temelji na domnevi, da je pravni sistem popoln, ker je v njem vselej mogoče najti pravno pravilo, s katerim razrešimo katerikoli pravni problem. V ožjem pomenu gre za ide...
Naslovnica
Pravna praksa, 1991⁄13

Argumentacija v pravu

dr. Marijan Pavčnik, 4.7.1991

Pravoznanstvo

dr. Marijan Pavčnik, Pravna praksa, 13/1991Argumentum a contrario Argumentum a contrario (nasprotni razlog, sklepanje po nasprotnem razlogovanju) pomeni, da določena pravna posledica velja samo za tisti konkretni dejanski stan, ki izpolnjuje izrecno navedene predpostavke zakonskega (abstraktnega) dejanskega stanu. Če te izrecno navedene p...
Naslovnica
Pravna praksa, 1991⁄12

Argumentacija v pravu

dr. Marijan Pavčnik, 20.6.1991

Pravoznanstvo

dr. Marijan Pavčnik, Pravna praksa, 12/1991Pomen zakonske in pravne analogije V teoriji je razširjeno stališče, da sta zakonska in pravna analogija vrsti razlage pravnih aktov v širšem pomenu te besede (prim. par. 7 ODZ: "Kadar se praven primer ne da določiti niti po besedah, niti po naravnem smislu kakšnega zakona, se je ozirati na podob...
Naslovnica
Pravna praksa, 1991⁄10-11

Argumentacija v pravu

dr. Marijan Pavčnik, 6.6.1991

Pravoznanstvo

dr. Marijan Pavčnik, Pravna praksa, 10-11/1991Argumentum a simili ad simile Argumentum a simili ad simile - sklepanje od podobnega na podobno: iz tega, da se neposredno pravno (normativno) urejeni dejanski stan in neposredno pravno neurejeni dejanski stan ujemata v bistvenih lastnostih, sklepamo, da tudi za podobni primer velja pravna posled...
Naslovnica
Pravna praksa, 1991⁄9

Incivile est nisi tota lege perspecta una aliquaparticula

dr. Janez Kranjc, 23.5.1991

Pravoznanstvo

dr. Janez Kranjc, Pravna praksa, 9/1991... eius proposita iudicare vel respondere. Slehernemu pravnemu občutku nasprotuje, če kdo namesto na temelju celotnega zakona sodi ali daje pravne odgovore (samo) na temelju nekega posameznega delca. Pred seboj imamo eno od brez dvoma najznamenitejših pravnih pravil rimskega prava. Najbrž ni ...
Naslovnica
Pravna praksa, 1991⁄9

Argumentacija v pravu

dr. Marijan Pavčnik, 23.5.1991

Pravoznanstvo

dr. Marijan Pavčnik, Pravna praksa, 9/1991Argumentum a cohaerentia Argumentum a cohaerentia je interpretacijski argument, ki temelji na domnevi, da je pravni sistem notranje povezana (usklajena) celota in da zato v njem ne sme biti antinomij. Za antinomijo gre, če so v pravnem sistemu pravila, ki so si inkompatibilna; inkompatibilnost je...
Naslovnica
Pravna praksa, 1991⁄8

Argumentacija v pravu

dr. Marijan Pavčnik, 2.5.1991

Pravoznanstvo

dr. Marijan Pavčnik, dr. Marijan Pavčnik, Pravna praksa, 8/1991Logična razlaga V sodni praksi se pogosto posredno ali neposredno sklicujejo na logično razlago. V primeru, ko se je sodišče sklicevalo na načelo vestnosti in poštenja, je sprejelo stališče, da mora ocena o neskladnosti nekega posla z načelom poštenja in vestnosti "logično izhajati iz vsebine,...
Naslovnica
Pravna praksa, 1991⁄7

Argumentacija v pravu

dr. Marijan Pavčnik, 18.4.1991

Pravoznanstvo

dr. Marijan Pavčnik, Pravna praksa, 7/1991Zakonski jezik Skupno ali vsaj večinsko stališče je, da je izhodišče zakonskega jezika splošni pogovorni jezik, ki ga pomensko določamo glede na vsakdanjo in splošno rabo. Haft lepo pravi, da jezika prava ni mogoče razkleniti od obilja resničnosti, ki ji je namenjen: jezik prava je zavezan pogovo...
Naslovnica
Pravna praksa, 1991⁄6

O heteronomnem in avtonomnem najstvu

Mateja Končina, 4.4.1991

Pravoznanstvo

Mateja Končina, Pravna praksa, 6/1991Tudi v tem študijskem letu organiziramo v okviru Svobodne katedre Pravne fakultete v Ljubljani vsakomesečna predavanja. Teme predavanj so zelo raznovrstne in izbrane iz različnih pravnih področij. Na prvem letošnjem srečanju je mag. Zoran Kanduč predaval o heteronomnem in avtonomnem najstvu. Zora...
Naslovnica
Pravna praksa, 1991⁄6

Argumentacija v pravu

dr. Marijan Pavčnik, 4.4.1991

Pravoznanstvo

dr. Marijan Pavčnik, Pravna praksa, 6/1991Narava jezikovne razlage Predmet razlage je zakonsko besedilo, ki se sestoji iz jezikovnih znakov. Sporočilo, ki ga razlagalec išče, je pravna norma, njeni sestavni deli in pomen teh delov. Klasično (tradicionalno) pojmovanje temelji na prepričanju, da sta subjekt, ki pravno normo išče in jo spoz...
Naslovnica
Pravna praksa, 1991⁄5

Argumentacija v pravu

dr. Marijan Pavčnik, 21.3.1991

Pravoznanstvo

dr. Marijan Pavčnik, Pravna praksa, 5/1991Zakonski dejanski stan Kakor življenjski primer še ni konkretni dejanski stan, ampak je zgolj konkretni dejanski stan v nastajanju ali celo le možnost konkretnega dejanskega stanu, tako tudi pravni predpis, pravno določilo ali skupek pravnih predpisov (določil) ne more biti izenačen z zakonskim d...
Naslovnica
Pravna praksa, 1991⁄4

Argumentacija v pravu

dr. Marijan Pavčnik, 7.3.1991

Pravoznanstvo

dr. Marijan Pavčnik, Pravna praksa, 4/1991Konkretni dejanski stan Življenjski primer in konkretni dejanski stan (nem. Sachverhalt) nista identična. Ne gre za sinonima ki označujeta isti izsek in isto raven družbene resničnosti. Življenjski primer označuje primer, ki se je dogodil (odvijal) v določenem času in prostoru. V tem pomenu življ...
Naslovnica
Pravna praksa, 1991⁄4

Mednarodno pravo in neodvisna država

mag. Aleksander Čičerov, 7.3.1991

Pravoznansto

mag. Aleksander Čičerov, Pravna praksa, 4/1991Založba "Gower Publishing Company limited" je leta 1989 ponatisnila učbenik avtorice Ingrid Detter DeLupis, ki ga je uporabljala pri predavanjih o mednarodnem pravnem redu na London School of Economics and Political Science. Knjiga nosi naslov "Mednarodno pravo in neodvisna država" (International La...
<<   Prejšnja | Stran: 1 ... 46 47 48 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(1176)

Leto objave

2020(11) 2019(16) 2018(29) 2017(62)
2016(78) 2015(79) 2014(88) 2013(106)
2012(71) 2011(50) 2010(54) 2009(44)
2008(58) 2007(60) 2006(34) 2005(33)
2004(34) 2003(34) 2002(35) 2001(26)
2000(26) 1999(13) 1998(9) 1997(23)
1996(11) 1995(19) 1994(14) 1993(20)
1992(11) 1991(28)

Področja

< Vsi 11. PRAVNOZNANSTVO

Avtorji

A B C ĆČ D ĐE F G H I J K L M N O P QR S Š T U V W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov