O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 47 / 47
Dokumenti od 1151 do 1164 (od skupaj 1164)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 1991⁄14

Argumentacija v pravu

dr. Marijan Pavčnik, 18.7.1991

Pravoznanstvo

dr. Marijan Pavčnik, Pravna praksa, 14/1991Še nekateri prepričevalni argumenti a. Argumentum a completudine Argumentum a completudine je interpretacijski argument, ki temelji na domnevi, da je pravni sistem popoln, ker je v njem vselej mogoče najti pravno pravilo, s katerim razrešimo katerikoli pravni problem. V ožjem pomenu gre za ide...
Naslovnica
Pravna praksa, 1991⁄13

Argumentacija v pravu

dr. Marijan Pavčnik, 4.7.1991

Pravoznanstvo

dr. Marijan Pavčnik, Pravna praksa, 13/1991Argumentum a contrario Argumentum a contrario (nasprotni razlog, sklepanje po nasprotnem razlogovanju) pomeni, da določena pravna posledica velja samo za tisti konkretni dejanski stan, ki izpolnjuje izrecno navedene predpostavke zakonskega (abstraktnega) dejanskega stanu. Če te izrecno navedene p...
Naslovnica
Pravna praksa, 1991⁄12

Argumentacija v pravu

dr. Marijan Pavčnik, 20.6.1991

Pravoznanstvo

dr. Marijan Pavčnik, Pravna praksa, 12/1991Pomen zakonske in pravne analogije V teoriji je razširjeno stališče, da sta zakonska in pravna analogija vrsti razlage pravnih aktov v širšem pomenu te besede (prim. par. 7 ODZ: "Kadar se praven primer ne da določiti niti po besedah, niti po naravnem smislu kakšnega zakona, se je ozirati na podob...
Naslovnica
Pravna praksa, 1991⁄10-11

Argumentacija v pravu

dr. Marijan Pavčnik, 6.6.1991

Pravoznanstvo

dr. Marijan Pavčnik, Pravna praksa, 10-11/1991Argumentum a simili ad simile Argumentum a simili ad simile - sklepanje od podobnega na podobno: iz tega, da se neposredno pravno (normativno) urejeni dejanski stan in neposredno pravno neurejeni dejanski stan ujemata v bistvenih lastnostih, sklepamo, da tudi za podobni primer velja pravna posled...
Naslovnica
Pravna praksa, 1991⁄9

Argumentacija v pravu

dr. Marijan Pavčnik, 23.5.1991

Pravoznanstvo

dr. Marijan Pavčnik, Pravna praksa, 9/1991Argumentum a cohaerentia Argumentum a cohaerentia je interpretacijski argument, ki temelji na domnevi, da je pravni sistem notranje povezana (usklajena) celota in da zato v njem ne sme biti antinomij. Za antinomijo gre, če so v pravnem sistemu pravila, ki so si inkompatibilna; inkompatibilnost je...
Naslovnica
Pravna praksa, 1991⁄9

Incivile est nisi tota lege perspecta una aliquaparticula

dr. Janez Kranjc, 23.5.1991

Pravoznanstvo

dr. Janez Kranjc, Pravna praksa, 9/1991... eius proposita iudicare vel respondere. Slehernemu pravnemu občutku nasprotuje, če kdo namesto na temelju celotnega zakona sodi ali daje pravne odgovore (samo) na temelju nekega posameznega delca. Pred seboj imamo eno od brez dvoma najznamenitejših pravnih pravil rimskega prava. Najbrž ni ...
Naslovnica
Pravna praksa, 1991⁄8

Argumentacija v pravu

dr. Marijan Pavčnik, 2.5.1991

Pravoznanstvo

dr. Marijan Pavčnik, dr. Marijan Pavčnik, Pravna praksa, 8/1991Logična razlaga V sodni praksi se pogosto posredno ali neposredno sklicujejo na logično razlago. V primeru, ko se je sodišče sklicevalo na načelo vestnosti in poštenja, je sprejelo stališče, da mora ocena o neskladnosti nekega posla z načelom poštenja in vestnosti "logično izhajati iz vsebine,...
Naslovnica
Pravna praksa, 1991⁄7

Argumentacija v pravu

dr. Marijan Pavčnik, 18.4.1991

Pravoznanstvo

dr. Marijan Pavčnik, Pravna praksa, 7/1991Zakonski jezik Skupno ali vsaj večinsko stališče je, da je izhodišče zakonskega jezika splošni pogovorni jezik, ki ga pomensko določamo glede na vsakdanjo in splošno rabo. Haft lepo pravi, da jezika prava ni mogoče razkleniti od obilja resničnosti, ki ji je namenjen: jezik prava je zavezan pogovo...
Naslovnica
Pravna praksa, 1991⁄6

Argumentacija v pravu

dr. Marijan Pavčnik, 4.4.1991

Pravoznanstvo

dr. Marijan Pavčnik, Pravna praksa, 6/1991Narava jezikovne razlage Predmet razlage je zakonsko besedilo, ki se sestoji iz jezikovnih znakov. Sporočilo, ki ga razlagalec išče, je pravna norma, njeni sestavni deli in pomen teh delov. Klasično (tradicionalno) pojmovanje temelji na prepričanju, da sta subjekt, ki pravno normo išče in jo spoz...
Naslovnica
Pravna praksa, 1991⁄6

O heteronomnem in avtonomnem najstvu

Mateja Končina, 4.4.1991

Pravoznanstvo

Mateja Končina, Pravna praksa, 6/1991Tudi v tem študijskem letu organiziramo v okviru Svobodne katedre Pravne fakultete v Ljubljani vsakomesečna predavanja. Teme predavanj so zelo raznovrstne in izbrane iz različnih pravnih področij. Na prvem letošnjem srečanju je mag. Zoran Kanduč predaval o heteronomnem in avtonomnem najstvu. Zora...
Naslovnica
Pravna praksa, 1991⁄5

Argumentacija v pravu

dr. Marijan Pavčnik, 21.3.1991

Pravoznanstvo

dr. Marijan Pavčnik, Pravna praksa, 5/1991Zakonski dejanski stan Kakor življenjski primer še ni konkretni dejanski stan, ampak je zgolj konkretni dejanski stan v nastajanju ali celo le možnost konkretnega dejanskega stanu, tako tudi pravni predpis, pravno določilo ali skupek pravnih predpisov (določil) ne more biti izenačen z zakonskim d...
Naslovnica
Pravna praksa, 1991⁄4

Mednarodno pravo in neodvisna država

mag. Aleksander Čičerov, 7.3.1991

Pravoznansto

mag. Aleksander Čičerov, Pravna praksa, 4/1991Založba "Gower Publishing Company limited" je leta 1989 ponatisnila učbenik avtorice Ingrid Detter DeLupis, ki ga je uporabljala pri predavanjih o mednarodnem pravnem redu na London School of Economics and Political Science. Knjiga nosi naslov "Mednarodno pravo in neodvisna država" (International La...
Naslovnica
Pravna praksa, 1991⁄4

Argumentacija v pravu

dr. Marijan Pavčnik, 7.3.1991

Pravoznanstvo

dr. Marijan Pavčnik, Pravna praksa, 4/1991Konkretni dejanski stan Življenjski primer in konkretni dejanski stan (nem. Sachverhalt) nista identična. Ne gre za sinonima ki označujeta isti izsek in isto raven družbene resničnosti. Življenjski primer označuje primer, ki se je dogodil (odvijal) v določenem času in prostoru. V tem pomenu življ...
Naslovnica
Pravna praksa, 1991⁄3

Argumentacija v pravu

dr. Marijan Pavčnik, 21.2.1991

Pravoznanstvo

dr. Marijan Pavčnik, Pravna praksa, 3/1991Vrste argumentov v pravu Argumenti, s katerimi v mejah pravnega okvira vsebinsko utemeljujemo pravne odločitve, so raznoliki in mnogovrstni. Celo več: raznolikost argumentov je tolikšna, da jih ni mogoče niti v celoti predvideti niti katalogizirati, kako in v kakšnem obsegu naj jih uporabljamo v ...
<<   Prejšnja | Stran: 1 ... 45 46 47 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(1164)

Leto objave

2019(15) 2018(29) 2017(62) 2016(78)
2015(79) 2014(88) 2013(106) 2012(71)
2011(50) 2010(54) 2009(44) 2008(58)
2007(60) 2006(34) 2005(33) 2004(34)
2003(34) 2002(35) 2001(26) 2000(26)
1999(13) 1998(9) 1997(23) 1996(11)
1995(19) 1994(14) 1993(20) 1992(11)
1991(28)

Področja

< Vsi 11. PRAVNOZNANSTVO

Avtorji

A B C ĆČ D ĐE F G H I J K L M N O P QR S Š T U V W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov