O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 4
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 88)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄49-50

Začasno zadržanje in enakost

dr. Ciril Ribičič, 18.12.2014

Pravoznanstvo

dr. Ciril Ribičič, Pravna praksa, 49-50/2014Ustavno sodišče v sklepu, s katerim je zadržalo izvrševanje sodb v zadevi Patria (Sklep št. Up-879/14 z dne 11. decembra 2014, v nadaljevanju Sklep 2014) omenja enajst let star sklep, ki se nanaša na zadržanje obsodilne sodbe zoper pritožnika A. A. iz Ž. (Sklep št. Up-729/03 z dne 11. decembra 2003, v nadaljevanju Sklep 2003). Pozoren bralec je že sam ugotovil, da sta bila oba sklepa sprejeta na isti dan; v tem sta si podobna, vsebinsko pa si nista. Primerjava namreč pokaže veliko več razlik kot podobnosti. Pa začnimo s podobnostmi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄49-50

Deveti člen

dr. Matjaž Ambrož, 18.12.2014

Pravoznanstvo

dr. Matjaž Ambrož, Pravna praksa, 49-50/2014V stisko me je spravil deveti člen individualnega pravnega akta, ki sem ga podpisal. Zadevo bom pojasnil. Spisal sem nekakšno delo. Ne bom trdil, da mi je bilo pisanje vselej v užitek. Prav nasprotno: na trenutke sem se mučil, obupaval, psoval. Toda držal sem se načela, ki ga vsak dan radodarno vcepljamo našim najmlajšim: dela ne smemo opustiti, takoj ko postane neprijetno. Treba je zdržati.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄49-50

Nova realnost novinarstva

Matej Cerar, 18.12.2014

Pravoznanstvo

Matej Cerar, Pravna praksa, 49-50/2014Pravniško društvo Ljubljana je na novoletnem srečanju 11. decembra v Ljubljani gostilo Vido Petrovčič, novinarko z več kot tremi desetletji izkušenj. Predavateljica si je prizadevala polno dvorano pravnikov opozoriti na pogosta napačna prepričanja glede vloge novinarja v družbi, stanja medijev v Sloveniji in svetu ter (ne)objektivnosti poročanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄49-50

Predpraznični dnevnik

dr. Marijan Pavčnik, 18.12.2014

Pravoznanstvo

dr. Marijan Pavčnik, Pravna praksa, 49-50/2014 Drugi del: od 8. do 14. decembra 2014 8. 12. 1946 Danes imam predavanje iz uvoda v pravoznanstvo v prvem letniku. Ta predmet skupaj s kolegom (na mene odpade manjši del) predavam tudi izrednim študentom, druge pedagoške obveznosti pa imam v prvem letniku
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄47

(A)moralnost pravnikov

Irena Vovk, 4.12.2014

Pravoznanstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 47/2014"(A)moralnost pravnikov se manifestira na več načinov. Pravniki s(m)o lahko politiki v zakonodajni ali izvršni oblasti, funkcionarji v pravosodju, uslužbenci v Državnem zboru, strankah, vladi, na sodiščih, tožilstvih, ministrstvih in drugod, pozerji, lukrativni svetovalci politikom in obračalci plašča po vetru, die Wende Experten, prepogosto brez moralnih zadržkov, pasivni tolerantneži pravnih in etičnih zlorab ali osamljeni borci za pravico, ki jih žene civilni pogum. Družbeno breme seveda nosijo tudi odvetniki, notarji, pravniki v gospodarstvu in učitelji prava," je uvodno razmišljanje na okrogli mizi 10 najvplivnejših pravnikov (že štirinajsti izbor je potekal na osrednjem slovenskem pravnem portalu IUS-INFO v organizaciji družbe IUS SOFTWARE) 2. decembra v ljubljanskem hotelu Lev strnil moderator in eden od deseterice najvplivnejših dr. Marko Pavliha, sicer profesor na Fakulteti za pomorstvo in promet Univerze v Ljubljani.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄47

Bulicid

dr. Aleš Završnik, 4.12.2014

Pravoznanstvo

dr. Aleš Završnik, Pravna praksa, 47/2014Ko je 13-letna Megan Meier iz Missourija v ZDA leta 2006 naredila samomor, potem ko jo je njen domnevni fant Josh Evans zaničeval na družbenem omrežju MySpace, je bila Amerika na nogah. Ljudstvo je zahtevalo strogo kazen za 47-letno Lori Drew, ki je s hčerjo Sarah Drew na MySpace ustvarila lažen profil Josha Evansa, da bi zavajala 13-letno Megan. Ko se je Megan navezala na "fanta", ji je ta razkril, "kaj si v resnici misli". "Svet bi bil lepši brez tebe", so bile domnevno njegove zadnje besede. Trinajstletna Megan si je nato vzela življenje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄47

Slovenija v EU - deset let pozneje

dr. Matej Avbelj, 4.12.2014

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), Pravoznanstvo

dr. Matej Avbelj, Pravna praksa, 47/2014Ko sem se ob desetletnici članstva Slovenije v EU znani profesorici evropskega prava, ki dobro pozna razmere v tem delu Evrope, pritoževal, v kakšnem stanju smo se znašli, me je hitro postavila na realna tla. Kaj ste pa mislili - da boste Avstrija? No, s tal me je pobrala hkratna pripomba, da imajo srednjeevropske države pravzaprav veliko srečo, da sploh so v EU, saj bi sicer živele scenarij Latinske Amerike. Kje je torej Slovenija danes in kam gremo?
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄46

Blišč in beda razpisnih postopkov za imenovanje sodnic in sodnikov mednarodnih sodišč

Zoran Skubic, 27.11.2014

Pravoznanstvo

Zoran Skubic, Pravna praksa, 46/2014Ob nedavnih zapletih in preigravanjih glede nominacije in končne zasedbe slovenskega komisarskega mesta so se mnogi spraševali, kako bi bilo mogoče kandidacijski postopek narediti bolj transparenten. Odgovor ni tako preprost, kot se zdi na prvi pogled. Odločitev za primernega kandidata za komisarja je nujno politična, saj gre konec koncev za eno najvišjih političnih funkcij v EU. Hkrati pa mora biti operativna (tj. razmeroma hitra), a kljub temu mora zagotavljati izbiro kandidatke ali kandidata, ki ima vsaj osnovne kompetence, zahtevane za zasedbo tega mesta. Večja transparentnost izbirnega postopka pa je po drugi strani obratno sorazmerna z njegovo ekspeditivnostjo. Po domače: bolj ko je nacionalni izbirni postopek transparenten in več institucij kot je udeleženih v njem - dalj časa traja. Po eni strani je tako izvoljenim kandidatom odmerjena visoka legitimnost a kaj, ko so roki mednarodnih organizacij za posredovanje imen kandidatov pogosto neizprosno in nerazumno kratki.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄45

Spodmikanje in utrjevanje materialnih pravnih virov

Tomaž Pavčnik, 20.11.2014

Pravoznanstvo

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 45/2014Harari v svoji uspešnici Sapiens, kratka zgodovina človeštva med drugim provocira s tezo, da so vsi družbeni sistemi izmišljeni. Iz identičnih razlogov so tako izmišljene države, gospodarske družbe, banke, miti, religije, pravni sistem in tudi denar. Če vanje ne verjamemo, potem ne obstajajo. Pri vsem, kar presega spolnost, prehranjevanje in zadovoljevanje drugih bioloških potreb, gre torej za stvar vere, ne toliko posameznikove, marveč predvsem kolektivne (intersubjektivne).
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄45

Enako obravnavanje samo po sebi ni pot do pravičnosti

Iztok Štefanec, 20.11.2014

Pravoznanstvo

Iztok Štefanec, Pravna praksa, 45/2014Drugi teden novega študijskega leta je na PF Univerze v Ljubljani postregel z obrambo disertacije z naslovom Pravičnost kot (ne)enakost - kritika Aristotelovega pogleda na pravičnost, ki jo je z oceno uspešno cum laude obranila Mojca Zadravec. Zagovor je potekal pred komisijo v sestavi akad. prof. dr. Marijana Pavčnika kot predsednika, mentorja doc. dr. Aleša Novaka s PF in doc. dr. Igorja Pribca s Filozofske fakultete.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄45

Uresničevanje načel Resolucije o normativni dejavnosti (po petih letih)

dr. Albin Igličar, 20.11.2014

Pravoznanstvo

dr. Albin Igličar, Pravna praksa, 45/2014Novembra 2009 je Državni zbor Republike Slovenije sprejel Resolucijo o normativni dejavnosti. S tem je začrtal glavne smernice zakonodajne politike in temeljne prvine za dograjevanje slovenskega pravnega sistema. Cilji in načela so bili torej postavljeni, zato ni več vsaka pot dobra za njihovo uresničevanje. Toda večina poti, ki jih ubira dejanska slovenska pravna politika, ne vodi k resolucijskim ciljem in načelom. V petih letih po sprejemu Resolucije beležimo premalo prizadevanja za uresničevanje resolucijskih načel tako pri predlagateljih in pripravljavcih predpisov, pri organih, ki predpise sprejemajo, in tudi pri organih, ki so odgovorni za izvrševanje predpisov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄44

Pasti interneta

Dean Zagorac, 13.11.2014

Pravoznanstvo

Dean Zagorac, Pravna praksa, 44/2014Phishing, pharming, typosquatting je le nekaj nenavadnih tujk, ki opisujejo bolj ali manj iznajdljive tehnike prevar na informacijskih sistemih, o katerih so se na srečanju 6. novembra v Ljubljani poučili člani Pravniškega društva Ljubljana. O raznovrstnih pasteh pri uporabi interneta je spregovoril Janko Šavnik, sodni izvedenec za informacijsko varnost in računalniško forenziko z Inštituta za forenziko informacijskih tehnologij.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄44

Z ideologijo proti pravosodju in pravu

mag. Andrej Ferlinc, 13.11.2014

Pravoznanstvo

mag. Andrej Ferlinc, Pravna praksa, 44/2014Ideologije ni mogoče enačiti z različnimi svetovnonazorskimi opredelitvami, do katerih imajo ustavno pravico tudi vsi zaposleni v pravosodnih organih, saj velja, da živimo v demokratični družbi, vključeni v sistem vrednot članic EU. V nadaljevanju bo pojem ideologije opredeljen negativno, kot vrsta popačenih oziroma napačnih skupinskih prepričanj, v katerih se skuša vrednotenje skupine prikazati kot odnos do vrednot celotne družbe. Namesto spoznavanja in podrejanja univerzalnim človeškim vrednotam se od posameznika pogosto pričakuje podreditev figuri vodje, tako da preneha biti oseba z lastno intelektualno avtonomnostjo. Pričakuje se zgolj obnašanje, ki ustreza položaju v hierarhični organizaciji, ta pa ne glede na veljavno pravo sama izoblikuje svoje pojmovanje časti, poštenja in reda, posamezniku pa daje zadosten občutek varnosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄44

Kako komentirate?

Hinko Jenull, 13.11.2014

Pravoznanstvo

Hinko Jenull, Pravna praksa, 44/2014Vsem piarovskim službam, medijskim svetovalcem in treningom javnega nastopanja navkljub (ali pa prav zaradi tega) ima naše pravosodje ves čas težave v komuniciranju s sredstvi javnega obveščanja. Med zahtevami po pojasnilih, ki jih bo "razumela tudi stara mama", in standardi strokovne doslednosti, kot jo narekujejo najzahtevnejši sodni postopki in poklicna etika, nikakor ne najde prave mere in primerne besede.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄44

Dnevi slovenskih pravnikov (2.)

Vovk Irena, Skubic Zoran, 13.11.2014

Pravoznanstvo

Irena Vovk, Zoran Skubic, Pravna praksa, 44/2014 6. sekcija Lobiranje med zakonom in korupcijo Irena Vovk "Leta 2013 je v Sloveniji delovalo 62 registriranih lobistov (tj. poklicnih lobistov), ki so Komisiji za preprečevanje korupcije poslali kar 591 poročil (leto poprej pa zgolj 216), ki so poročala
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄42-43

Prometu in komisarki na pot

dr. Patrick Vlačič, 6.11.2014

Pravoznanstvo

dr. Patrick Vlačič, Pravna praksa, 42-43/2014Nekaj že mora biti na tem prometu. Tako so si verjetno mislili Hamurabi in tvorci njegovega zakonika, ki je vklesan na 2,23 metra visokem stebru iz črnega diorita. Eden najstarejših pisnih pravnih virov, kar jih pozna človeštvo, ki izhaja iz Babilona in je nastal med letoma 1792 in 1750 pred našim štetjem, je namreč vseboval tudi določbe o prevozu. Z navigare necesse est, vivere non est necesse je po zapisih Plutarha Pompej nagnal vojake in pomorščake na ladje, da so iz provinc v Rim peljali žito. Bali so se namreč slabega vremena. Potreba po dostopu do dobrin iz Azije je bila tako močna, da je Kolumb, Genovežan v španski službi, v Azijo želel kar po drugi strani. Tako je priplul v Ameriko. Kakorkoli že, mejnikov, ki so tako ali drugače povezani s prometom, je v človeški zgodovini ogromno.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄42-43

Pravniki in politiki - med načelnostjo in pragmatizmom

Tilen Vesenjak, 6.11.2014

Pravoznanstvo

Tilen Vesenjak, Pravna praksa, 42-43/2014Akademsko društvo Pravnik (ADP) je 15. oktobra 2014 obeležilo že jubilejno deseto Rdečo mašo za pravnike in študente prava s spremljevalnim programom. V prostorih Svetovnega slovenskega kongresa smo prisluhnili predavanju gosta Antona Tomažiča, ki mu je sledila svečana sveta maša, ki jo je daroval novoimenovani ljubljanski nadškof Stane Zore. Večer smo sklenili s pogostitvijo in druženjem v prostorih Galerije Družina, kjer sta se prvič srečala tudi novi nadškof in predsednik vlade dr. Miro Cerar.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄42-43

Lobiranje in "lobiranje"

dr. Ciril Ribičič, 6.11.2014

Pravoznanstvo

dr. Ciril Ribičič, Pravna praksa, 42-43/2014Ena od možnih opredelitev lobiranja je, da je to tisto, kar je ravno nasprotno od "lobiranja", kot ga uporabljamo v pogovornem jeziku. Od tod izvira precej nesporazumov. Mnogi so prepričani, da "lobiranja" ne bi smelo biti, ker ga imajo za koruptivno dejavnost, ki jo pravno urejanje samo krepi. Ustavni pravniki nasprotno menimo, da s pravnim urejanjem lobiranja omejujemo nezakonito korupcijo na področju uveljavljanja posebnih interesov. V osemdesetih letih prejšnjega stoletja je večina v Državnem zboru sklenila, da bo "lobiranja" manj, če ne bo pravno urejeno; pa tudi še danes poslanska večina z različnimi izgovori odlaga sprejem kodeksa poslanskega obnašanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄42-43

Izdaja tajnih podatkov in mediji - poskus razčlenitve

dr. Primož Gorkič, 6.11.2014

Pravoznanstvo

dr. Primož Gorkič, Pravna praksa, 42-43/2014Kaznivo dejanje izdaje tajnih podatkov (260. člen Kazenskega zakonika - KZ-1) je zelo kompleksna določba. Čeprav je umeščeno v poglavje dejanj zoper uradno dolžnost in javna pooblastila, seže mnogo dlje. S to inkriminacijo se namreč zagotavlja predvsem kazenskopravno varstvo interesov, zaradi katerih je neki konkreten podatek označen za tajnega. To so podatki, ki so lahko le v javnem interesu in zato načeloma tudi predmet javne razprave. Na tej točki trči varstvo tajnih podatkov ob varstvo ustavno zagotovljene svobode izražanja in tiska. Zato je treba določbo, kolikor sankcionira dejanja izražanja in izmenjevanja mnenj o takih podatkih, razlagati ozko in - predvsem - upoštevajoč načelo sorazmernosti. Ali daje določba 260. člena KZ-1 za to primerno materialnopravno podlago?
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄42-43

Stoti korak demokratizacije skozi pravo

Wedam Dragica, Ribičič Ciril, 6.11.2014

Pravoznanstvo

dr. Dragica Wedam, dr. Ciril Ribičič, Pravna praksa, 42-43/2014Od 9. do 11. oktobra je v Rimu potekalo 100. zasedanje Beneške komisije. Tokrat sva se zasedanja kljub stališču Ministrstva za zunanje zadeve, ki krije stroške udeležbe samo za enega od naju, lahko udeležila oba - dr. Ribičič kot član, dr. Wedam Lukić pa na stroške Beneške komisije kot članica ekspertne skupine, ki je pripravila poročilo o spremembah črnogorskega zakona o ustavnem sodišču.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄40-41

Več ko govorimo o pravni državi, manj jo zares mislimo

mag. Goran Klemenčič, 17.10.2014

Pravoznanstvo

mag. Goran Klemenčič, Pravna praksa, 40-41/2014Mirno lahko zatrdim, da je pravna stroka v vseh svojih pojavnih oblikah, čeprav ena bolj prisotnih in družbeno vplivnih, hkrati tudi predstavnik enega najmanj reflektiranih poklicev v slovenski družbi. S tem pa smo pravniki poleg političnega in ekonomskega ceha ena od poklicnih skupin, ki so najbolj soodgovorne za sedanje stanje slovenske družbe.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄40-41

Neodvisnost pravnikov v narekovajih in brez njih

mag. Matevž Krivic, 17.10.2014

Pravoznanstvo

mag. Matevž Krivic, Pravna praksa, 40-41/2014Povod za ta članek je uvodnik v PP, št. 39/2014, Neodvisnost v narekovajih, v katerem avtor (odvetnik Dino Bauk) protestira proti temu, da so tudi "nekateri pravniški kolegi, ki jih je izjemno cenil" (s čimer je najbrž mislil tudi mene), njega v zadnjih dneh večkrat "označili za neodvisnega pravnika v narekovajih", češ da gre za "prozorno taktiko", ki "služi pavšalni diskreditaciji in diskvalifikaciji posameznika". Bom pojasnil, da stvar ni tako preprosta, ob tem pa bom napisal še kakšno misel o tem, od česa je odvisno vse hujše padanje zaupanja v pravnike nasploh, "odvisne" ali "neodvisne" - in zato žal tudi v pravo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄40-41

Internet stvari

dr. Aleš Završnik, 17.10.2014

Pravoznanstvo

dr. Aleš Završnik, Pravna praksa, 40-41/2014Množično shranjevanje in obdelava podatkov v paradigmi velikega podatkovja (ang. Big Data) prodira v vse pore našega življenja: od finančnikov v podjetjih do združevanja statističnih podatkov in njihove vizualizacije pri porabi javnega denarja (na primer Supervizor) ali ugotavljanja značilnosti in gibanja kriminalitete (na primer paradigma Compstat). Ta "megatrend" sovpada z računalništvom v oblaku, ki omogoča centralno shranjevanje in selitev podatkov v za uporabnike še bolj nepregledni maniri kot doslej. In nazadnje, naš čas označuje razvoj interneta stvari. Ta se nanaša na infrastrukturo, ki povezuje milijarde senzorjev, vgrajenih v različne vsakdanje predmete in naprave. Omogoča opazovanje in komunikacijo s hišami, avtomobili, delovnim okoljem, povezave predmetov z drugimi predmeti ali s posamezniki, torej stvarmi, oblikovanimi tako, da snemajo, obdelujejo, shranjujejo ali posredujejo podatke.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄40-41

Patentiranje poslovnih metod in vzpon patentnih trolov

Klemen Pohar, 17.10.2014

Pravoznanstvo

Klemen Pohar, Pravna praksa, 40-41/2014Patentni sistem naj bi spodbujal izumiteljstvo in hkrati omogočal javno razkritje podrobnosti novih in uporabnih izumov. Na večini področij patentni sistem izpolnjuje svoj namen, včasih pa splet dejavnikov omogoča tudi dvomljivo izvrševanje patentnih pravic. To dvomljivo izvrševanje pravic je skoraj vedno enako: imetnik patenta, ki ne opravlja nobene gospodarske dejavnosti, nepričakovano zahteva licenčnino ali odškodnino od osebe, ki domnevno krši njegove patentne pravice. Dejavnost imetnikov patentov, ki svoje patentne pravice izvršujejo le za pridobivanje licenčnin ali odškodnin, je podobna dejavnosti mitoloških bitij, ki naj bi skrita pod mostovi prežala na popotnike in od njih zahtevala odkupnino, zaradi česar se je takih imetnikov patentov prijelo ime "patentni troli". V ZDA, kjer so patentni troli najbolj razširjeni, je Vrhovno sodišče nedavno izdalo sodbo, s katero je nekoliko omejilo možnosti njihovega delovanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄38

Za enovit petletni študij prava!

dr. Miha Juhart, 2.10.2014

Pravoznanstvo

dr. Miha Juhart, Pravna praksa, 38/2014Začetek študijskega leta je vselej priložnost za kritičen pogled na sistem izobraževanja pravnikov. Letošnji morda še posebej, saj študij na PF Univerze v Ljubljani končuje prva generacija študentov druge bolonjske stopnje. S tem pa se je bolonjska reforma pravnega študija v celoti uveljavila. Zato si lahko postavimo vprašanje, ali se je študij prava kakorkoli izboljšal.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 4 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(88)

Leto objave

< Vsi
2014(88)
> Januar(7) > Februar(2) > Marec(4) > April(12) > Maj(9) > Junij(5) > Julij(9) > Avgust(4) > September(10) > Oktober(6) > November(13) > December(7)

Področja

< Vsi 11. PRAVNOZNANSTVO

Avtorji

A B C ĆČDĐE F G H I J K LM N OP QR S Š T U V W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov