O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 4
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 78)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄49-50

Depolitizacija sodstva

dr. Ciril Ribičič, 22.12.2016

Pravoznanstvo

dr. Ciril Ribičič, Pravna praksa, 49-50/2016Predlog ministra Klemenčiča, da bi spremenili način imenovanja sodnikov tako, da jih ne bi več volil Državni zbor, temveč bi jih imenoval predsednik republike na predlog Sodnega sveta, ni posebno presenečenje. Prav tako ni težko napovedati, da bo predlog naletel na odobravanje in široko podporo pri ustavnopravni znanosti in stroki. To pa še ne pomeni, da bo tudi sprejet, toliko bolj, ker ga ni mogoče uresničiti brez ustavne spremembe. Poslanci in politične stranke, ki stojijo za njimi, so bili v preteklosti gluhi za vsak predlog, ki bi zoževal vpliv Državnega zbora, še posebej na kadrovskem področju. To je razumljivo, saj bi poslanci izgubili enega od vzvodov vplivanja na sestavo in delovanje sodišč, ki so sicer po definiciji in po Ustavi neodvisna državna oblast. Morda so celo prepričani, da s tem dajejo sodnikom potrebno legitimnost in preprečujejo "tiranijo sodnikov", ki hočejo vladati, ne da bi bili voljeni in komur koli odgovorni. Tudi ko imajo občutek, da je pravosodje pristransko in deluje pod vplivom njim nasprotne politične opcije, nočejo opaziti, da je izvirni greh takšne odvisnosti od politike tudi v načinu imenovanja sodnikov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄49-50

Legalizirajmo prostitucijo

Patricij Maček, 22.12.2016

Pravoznanstvo

Patricij Maček, Pravna praksa, 49-50/2016O razlogih ZA in PROTI legalizaciji prostitucije so razpravljali udeleženci javne debate Legalizirajmo prostitucijo, ki je potekala 24. novembra na PF Univerze v Ljubljani, v kateri sta se pomerili ekipa profesorjev proti ekipi študentov PF Univerze v Ljubljani. Ekipa študentov, ki so jo sestavljali Mateja Štimulak, Klemen Starič in Nadja Mićić, je bila za legalizacijo, ekipa profesorjev, ki so jo sestavljali prof. dr. Katja Filipčič, prof. dr. Matjaž Ambrož in doc. dr. Mojca M. Plesničar, pa je bila proti legalizaciji. Na osrednjem in tradicionalnem dogodku Debatnega kluba PF Univerze v Ljubljani je po mnenju poslušalcev prepričljivo zmagala ekipa študentov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄49-50

Ut sese splendore animi et vitae suae sicut speculum praebeat civibus

Janez Kranjc, 22.12.2016

Pravoznanstvo

Janez Kranjc, Pravna praksa, 49-50/2016Misel je vzeta iz Ciceronovega spisa o državi (De rep. 2, 69). Slovensko bi se glasila: Da se v sijaju svoje duše in življenja, kot ogledalo pokaže državljanom. Ko razpravlja o dolžnostih državnika, Cicero med drugim pravi, da se ta ne sme nikoli nehati izobraževati in kritično opazovati, da mora druge spodbujati k posnemanju in da naj državljanom kot v ogledalu kaže svoje kreposti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄49-50

Pravni vidiki tehnologije veriženja blokov - 2. del

Setnikar Nejc, Šutanovac Lena, 22.12.2016

Pravoznanstvo

Nejc Setnikar, Lena Šutanovac, Pravna praksa, 49-50/2016Tehnologija veriženja blokov, ki jo javnost bolje pozna pod angleško ustreznico blockchains, je eden izmed največjih tehnoloških izumov v zadnjih letih. V drugem delu prispevka bodo predstavljeni nekateri praktični vidiki uporabe tehnologije veriženja blokov. Tehnologija bo v prihodnosti močno vplivala na vsakdanja opravila, saj prinaša povsem nove možnosti organizacije, administracije, beleženja informacij, opravljanja storitev itd.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄48

Pravo in politika - zaveznika ali nasprotnika?

Patricij Maček, 8.12.2016

Pravoznanstvo

Patricij Maček, Pravna praksa, 48/2016"Za politiko je pravo velikokrat ovira, zato ker onemogoča hitro in efektivno rešitev, kot jo vidi politika. Probleme politik vidi na drug način kot pravnik," je v uvodnem nagovoru na okrogli mizi Pravo in politika - zaveznika ali nasprotnika? med drugim povedal moderator, odvetnik Andrej Razdrih. Na okrogli mizi, ki je potekala 30. novembra v ljubljanskem hotelu Lev, so razpravljali letošnji, po mnenju uporabnikov in obiskovalcev osrednjega pravnega portala IUS-INFO, najvplivnejši pravniki, ki so: dr. Matej Avbelj, dr. Miro Cerar, ddr. Klemen Jaklič, dr. Neža Kogovšek Šalamon, Vlasta Nussdorfer, dr. Marko Pavliha, dr. Vasilka Sancin, dr. Andraž Teršek, dr. Verica Trstenjak in Jan Zobec.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄48

Pravni vidiki tehnologije veriženja blokov - 1. del

Setnikar Nejc, Šutanovac Lena, 8.12.2016

Pravoznanstvo

Nejc Setnikar, Lena Šutanovac, Pravna praksa, 48/2016Tehnologija veriženja blokov, ki jo javnost bolje pozna pod angleško ustreznico blockchains, je ena izmed največjih tehnoloških inovacij v zadnjih letih. Tehnologija, za katero mnogi pravijo, da bo prinesla novo spletno revolucijo, bo korenito spremenila poslovanje. Z novo tehnologijo veriženja blokov prihajajo novi koncepti, med njimi tudi t. i. pametne pogodbe (ang. smart contracts), ki bodo močno vplivale na sklepanje in izvrševanje obligacijskih razmerij.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄48

Razvoj robotskega prava

dr. Aleš Završnik, 8.12.2016

Pravoznanstvo

dr. Aleš Završnik, Pravna praksa, 48/2016Po vojaški uporabi brezpilotnikov za oddaljene načine ubijanja na bojiščih (in izven njih) se je oddaljenega načina likvidacije osumljencev lotila tudi ameriška policija, tokrat z daljinsko vodenimi roboti. Ob koncu zborovanja Black Lives Matter v Dallasu junija 2016 je bivši vojaški rezervist pripravil zasedo za policiste in jih pet ubil. Policija je na robota namestila eksploziv, ga zapeljala v bližino osumljenca in ga likvidirala. To je prvi primer na svetu, da je policija eksplozivno telo namestila z namenom ubijanja. Precedenčni primer je pomemben za Slovenijo, ker nazorno odstira način in smer razvoja policijskih pooblastil. Po eni strani kaže na fenomen brisanja meja med policijo in vojsko, ko tehnologije in "taktike in metodike" dela vojske prehajajo na policijo in obratno - kar vidimo v Sloveniji pri širjenju pooblastil vojske ob migrantski krizi z zadnjo novelo Zakona o obrambi (ZObr, 2015), po kateri imajo pripadniki Slovenske vojske pooblastila, podobna tistim iz Zakona o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol, 2015), ki jih pripadniki Slovenske vojske tudi izvršujejo pod pogoji, ki veljajo za policiste. Po drugi strani primer ponazarja širjenje policijske tehnologije kot malodane mode - kot so v Sloveniji na primer nosljive kamere policistov ne glede na kritike in nasprotujoče meritve njihove učinkovitosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄47

Lojalnost: razlog za plačilo dodatka ali dolžnost?

dr. Alma M. Sedlar, 1.12.2016

Pravoznanstvo

dr. Alma M. Sedlar, Pravna praksa, 47/2016Nedavno razkritje medijev, da so v eni od institucij Republike Slovenije uslužbencem plačevali dodatke za lojalnost, odpira več dilem. Ugotavljanje, ali je izplačilo tovrstnih dodatkov v skladu s pravilniki in internimi akti, je v rokah pristojnih služb, zato se z njimi v tem članku ne nameravamo ukvarjati. Namesto tega bomo poskušali pojasniti, kaj lojalnost sploh je ter kje v slovenski zakonodaji in sodni praksi se pojavlja ta slabo opredeljen in izmuzljiv pojem.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄47

Pravna ne-odgovornost odločevalcev za odločitve, tudi sodnic in sodnikov

dr. Andraž Teršek, 1.12.2016

Pravoznanstvo

dr. Andraž Teršek, Pravna praksa, 47/2016Prispevek je esejistični zapis razprave z okrogle mize, ki ga je uredil dr. Andraž Teršek, z naslovom Pravna ne-odgovornost odločevalcev za odločitve, tudi sodnic in sodnikov na Dnevih slovenskih pravnikov v Portorožu dne 14. oktobra 2016. Razpravljali so izr. prof. dr. Andraž Teršek (pobudnik in vodja), izr. prof. dr. Matej Avbelj, izr. prof. dr. Jurij Toplak, izr. prof. dr. Saša Zagorc, sodnik Vrhovnega sodišča RS Tomaž Pavčnik in izr. prof. dr. Marko Novak.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄47

Čas za vrnitev k osnovam

dr. Neža Kogovšek Šalamon, 1.12.2016

Pravoznanstvo

dr. Neža Kogovšek-Šalamon, Pravna praksa, 47/2016Na seminarju o nediskriminacijskem pravu Evropske unije, ki ga v sodelovanju z Evropsko komisijo vsako leto gosti Evropska mreža pravnih strokovnjakov za enakost spolov in nediskriminacijo, je letos z uvodnim nagovorom nastopila nemška profesorica prava in ustavna sodnica Susanne Baer. Ob tem govoru mi je odleglo, saj je v njem tematizirala nekaj, česar se tudi sama v zadnjem času močno zavedam in me skrbi. Nekateri dosežki naše civilizacije, kot so vladavina prava in temeljne človekove pravice, so bili še nedavno videti samoumevni: dosegli smo jih, bili so tu, o njihovi legitimnosti ni bilo več razprave. Ta je potekala večinoma o načinih, kako te dosežke razumemo in na kakšen način jih izvajati.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄47

Hoc ante omnia fac: disce gaudere

dr. Janez Kranjc, 1.12.2016

Pravoznanstvo

dr. Janez Kranjc, Pravna praksa, 47/2016Misel navaja Lucij Anej Seneka v svojem 23. pismu Luciliju. Slovensko bi se glasila: Predvsem se nauči biti vesel. V pismu Seneka razpravlja o resničnem veselju, ki je, kot pravi, resna stvar (Verum gaudium res severa est).
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄45-46

Dostojnost, spodobnost ...

Tomaž Pavčnik, 24.11.2016

Pravoznanstvo

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 45-46/2016Eno šolsko leto je moj prvorojenec domov stalno prinašal kaznovalni ukrep, znan pod splošnim imenom Podpis. Ni jih prinašal prej in ne pozneje. Če me spomin ne vara, je bilo tudi pri meni prav pri isti starosti (in v isti šoli) zelo podobno. Podpise sem tedensko zbiral v beležki ... Tomaž je motil pouk. Tomaž je med uro glasbene vzgoje ... in tako do konca šolskega leta. Nato je nekoga srečala pamet.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄44

Pod giljotino

Hinko Jenull, 17.11.2016

Pravoznanstvo

Hinko Jenull, Pravna praksa, 44/2016V predstavitvi pred Državnim zborom je mag. Goran Klemenčič, takrat še kot ministrski kandidat, napovedal, da pravosodja ne bo urejal z ognjem in mečem. Če je bilo orodje za sekanje glav pred začetkom mandata omenjeno zgolj kot neprimeren pripomoček, je po dveh letih že postalo operativno sredstvo za izboljšanje pravosodja. Lahko da je vpogled v dejansko stanje ministra pripeljal do spoznanja o ustreznejši poti za učinkovito delovanje pravne države. Ali pa ga je le zaneslo pri populističnem dokazovanju politične odločnosti? Kakorkoli, povedano terja več od tihega, ponižnega ugovora, da gre za neprimerno izražanje in da minister, že zaradi uveljavljenega načela delitve oblasti, take pristojnosti nima. Opozoriti je treba tudi in predvsem na nesprejemljive pravne razsežnosti ministrove grožnje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄43

Odgovornost med pravnimi stališči in očitno pravno nevzdržnostjo

dr. Andraž Teršek, 10.11.2016

Pravoznanstvo

dr. Andraž Teršek, Pravna praksa, 43/2016Odgovornost ni samo beseda. To je koncept. In nujna etična drža. Nedvomno so med ljudmi nezanemarljive razlike pri razumevanju koncepta odgovornosti. Pa se lahko glede odgovornosti razumemo in sporazumemo pravniki?
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄41-42

Pravo in z njim pravniki - nujno zlo v družbi?

dr. Marko Ilešič, 27.10.2016

Pravoznanstvo

dr. Marko Ilešič, Pravna praksa, 41-42/2016Potem ko smo ugotovili, da brez pravne vede sodobna družba enostavno ne more funkcionirati, se vprašajmo enako za ljudi: smo nujno potrebni in ali smo zlo?
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄41-42

Modus autem est optimus decus ipsum tenere nec progredi longius

dr. Janez Kranjc, 27.10.2016

Pravoznanstvo

dr. Janez Kranjc, Pravna praksa, 41-42/2016Misel je vzeta iz Ciceronovega filozofskega spisa o dolžnostih (De off. 1, 141). Slovensko bi se glasila Najboljši način pa je, da ohranimo sámo dostojnost, in ne gremo dlje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄41-42

Katero ekonomsko znanost naj bi pravniki upoštevali?

dr. Franjo Štiblar, 27.10.2016

Pravoznanstvo

dr. Franjo Štiblar, Pravna praksa, 41-42/2016Obstaja nasprotje med prevladujočo ortodoksno neoklasično in holistično heterodoksno ekonomsko znanostjo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄39-40

Zakaj je za pravnika poznavanje ekonomije pomembno?

dr. Franjo Štiblar, 14.10.2016

Pravoznanstvo

dr. Franjo Štiblar, Pravna praksa, 39-40/2016Zakaj? Ker smo v kapitalizmu, ko ekonomsko obnašanje v družbi prevladuje bistveno bolj, kot je v preteklosti; ker je 75 odstotkov primerov na vrhovnem sodišču gospodarskih, kot je ugotavljal vrhovni sodnik Testen; ker po lastni izjavi specialni tožilci šele začenjajo razumevati finančne stranpoti, za sodnike pa pravijo, da niso še niti na začetku poti; ker se mora vsak pravnik kot intelektualec znati ekonomsko prav odločati v zasebnem življenju ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄39-40

Pravo in z njim pravniki - nujno zlo v družbi?

dr. Marko Ilešič, 14.10.2016

Pravoznanstvo

dr. Marko Ilešič, Pravna praksa, 39-40/2016Ovid (Publius Ovidius Naso) v svojih Metamorfozah pripoveduje o zlati dobi, ko so ljudje živeli srečno in varno brez zakonov in brez sodnikov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄36-37

Kaj je pravni strokovnjak?

dr. Matej Avbelj, 22.9.2016

Pravoznanstvo

dr. Matej Avbelj, Pravna praksa, 36-37/2016V državi, kjer vlada ustavna demokracija, igra ključno vlogo ustavno sodišče. To je varuh ustavnih vrednot, ki prevladajo tudi nad odločitvami večine, pa naj bo ta še tako številčna. Ureditev, ki ustavnemu sodišču daje tolikšno moč, od njega zahteva enakovredno odgovornost. V ustavni demokraciji je zato odločilno vprašanje oblikovanja in sestave ustavnega sodišča. V Sloveniji si ob tem vselej zastavljamo napačno subjektivno vprašanje: kdo je pravni strokovnjak, o katerem govori ustava, ko postavlja en sam pogoj za imenovanje na mesto ustavnega sodnika. Napačno vprašanje pa ni še nikdar vodilo do pravega odgovora. Do tega se je mogoče dokopati le z osredotočenjem na objektivni vidik. Zatorej ne kdo, temveč kaj je pravni strokovnjak?
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄35

Pooblastila parlamentarne komisije v razmerju do državnega tožilstva

Boštjan Zrnec Orlič, 8.9.2016

Uprava, Pravoznanstvo

Boštjan Zrnec-Orlič, Pravna praksa, 35/2016V prispevku želim na primeru različnih vlog, v katerih se lahko pojavi državno tožilstvo znotraj postopka parlamentarne preiskave, prikazati merila, ki se jih ne sme prezreti pri odločanju v tem postopku, zakon pa o njih ne reče ničesar. Poenostavljena zahteva: "Pokaži člen, v katerem to piše," je enako nespoštljiva do prava kot ignoranca formalnih pravnih virov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄35

Hitreje do kakovostne pravice

dr. Andrej Ekart, 8.9.2016

Pravoznanstvo

dr. Andrej Ekart, Pravna praksa, 35/2016Gresta hitrost in kakovost z roko v roki? Na prvi pogled ne. Vendar se je v vsakdanjem življenju marsikdo lahko prepričal, da izurjen mojster delo opravi ne le hitro, temveč tudi kakovostno. Po drugi strani pa lahko nekdo, ki ni izurjen ali se stvari ne loti skrbno in premišljeno, delo opravlja zelo dolgo, pa izdelek kljub temu ni tak, kot bi si ga želel. Ali velja za pravo, ki ga mnogi pojmujejo kot veščino, kaj drugega?
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄34

Transparentnost zakonodajnega procesa - zakonodajna sled v teoriji in praksi

mag. Renata Zatler, 1.9.2016

Pravoznanstvo

mag. Renata Zatler, Pravna praksa, 34/2016Zakonodajna sled naj bi zabeležila celotno dejavnost vseh udeležencev v procesu sprejemanja predpisov. Po mnenju Društva TI Slovenia proces priprave predpisov v Sloveniji ne poteka dovolj transparentno in tako posledično ni zagotovljena zakonodajna sled. Očitki TI Slovenia se nanašajo predvsem na nepreglednost procesa priprave predloga zakona pred posredovanjem v državni zbor. Glede na podane očitke želim s prispevkom ob prepletanju teorije in prakse ugotoviti stopnjo transparentnosti zakonodajnega procesa in ovreči ali potrditi izpostavljeno hipotezo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄34

Napovedovanje v pravu: med intuicijo in podatki

dr. Aleš Završnik, 1.9.2016

Pravoznanstvo

dr. Aleš Završnik, Pravna praksa, 34/2016Algoritme se danes uporablja pri številnih odločitvah, ko je potrebno napovedovanje, od iskanja "sorodnih duš" na zmenkarskih straneh do ugotavljanja izpostavljenosti bank in drugih finančnih inštitucij različnim vrstam tveganja in do iskanja "spečih" teroristov. A algoritmično odločanje ima pri pravnem odločanju svoje meje in ni panaceja za vse vrste težav, čeprav morda beremo, kako bodo algoritmi ukinili tudi številne pravne poklice.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄34

Glose ob sodniškem pravu

dr. Marijan Pavčnik, 1.9.2016

Sodišča, Pravoznanstvo

dr. Marijan Pavčnik, Pravna praksa, 34/2016Sodnikov informator redno dobivam. Če je le mogoče, ga tudi diagonalno pregledam in si odtisnem odločbe, ki jih potrebujem in me zanimajo. V eni od e-številk (še iz leta 2015) se ustavim pri kazenskopravni odločbi Vrhovnega sodišča v zadevi IV Ips 22/2015 z dne 28. septembra 2015. V njej berem: "Vsaka uporaba prava je hkrati njegova razlaga. (...) Predmet razlage zakona, ki vsebuje prekrškovno določbo, je pomen norme."
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 4 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(78)

Leto objave

< Vsi
2016(78)
> Januar(10) > Februar(3) > Marec(1) > April(6) > Maj(8) > Junij(14) > Julij(9) > Avgust(2) > September(6) > Oktober(5) > November(3) > December(11)

Področja

< Vsi 11. PRAVNOZNANSTVO

Avtorji

A B CĆČD ĐE FG HI J K L M N O P QR S Š T UV WXYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov