O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 3
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 62)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄49-50

Mit in resnica o katalonskem vprašanju

Patricij Maček, 21.12.2017

Pravoznanstvo

Patricij Maček, Pravna praksa, 49-50/2017O mednarodnopravnih in ustavnopravnih vidikih katalonskega osamosvojitvenega procesa so se pogovarjali udeleženci okrogle mize z naslovom Mit in resnica o katalonskem vprašanju, ki je potekala 4. decembra 2017 na PF Univerze v Ljubljani. Okroglo mizo sta organizirala Študentska organizacija PF Univerze v Ljubljani in društvo PANDA.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄49-50

Pragmatična sankcija

mag. Urška Klakočar Zupančič, 21.12.2017

Pravoznanstvo

mag. Urška Klakočar-Zupančič, Pravna praksa, 49-50/2017Marija Terezija Valburga Amalija Kristina Habsburška (1717-1780) se je na prestol povzpela na podlagi cesarskega dekreta, imenovanega pragmatična sankcija. Postala in ostala je prva in edina habsburška vladarica, ki je v habsburških dednih deželah zapustila dediščino, vredno Monarha z veliko začetnico. 17. maja letos je minilo 300 let od rojstva velike Habsburžanke, ki je bila tudi začetnica nove habsburško-lotarinške dinastije. Ustanovila je novo obliko države in razvila nov slog vladanja ter nov odnos med vladarjem in ljudstvom. Ljudje so jo imeli radi, ker jim je bila blizu. Kot očarljiva vladarica je z veliko tenkočutnostjo uveljavila reforme, ki so ustvarile temelj moderne avstrijske države. Kljub temu da je spoštovala določene protokole in tradicije, je povzročila velik prelom na skoraj vseh področjih.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄48

"Ahmadov problem" je bistveno drugačen od Arnoldovega

mag. Matevž Krivic, 14.12.2017

Pravoznanstvo

mag. Matevž Krivic, Pravna praksa, 48/2017V zadnji številki PP sta se uvodnik in prvi članek, oba zelo zanimiva, ukvarjala z vprašanji, ki naj bi izhajala iz "zgodbe brivca Ahmada", pa v resnici iz nje ne izhajajo - uvodnik Roka Svetliča pa z istimi ali podobnimi vprašanji tudi ob dogajanju okrog financiranja zasebnih šol (tam vsaj delno bolj upravičeno). Ker sem do slednjih, pa tudi do Svetličevih svojstvenih pogledov na "Ahmadovo zgodbo" že zavzel svoje stališče v dveh prispevkih za Sobotno prilogo Dela, se v spodnjem članku odzivam predvsem na nadvse zanimivo Kranjčevo primerjavo sodobne begunske zgodbe s staro zgodbo mlinarja Arnolda iz časa Friderika Velikega, z nekaj pripombami na koncu pa tudi na Svetličev uvodnik.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄48

Pravo in jezik

Patricij Maček, 14.12.2017

Pravoznanstvo

Patricij Maček, Pravna praksa, 48/2017"Nedvomno je izjemnega pomena, da Slovenci ohranimo svoj pravni jezik in svojo pravno terminologijo, in tega ne bomo storili na ta način, če bomo akademiki prisiljeni večino svojih del objavljati v angleščini, zato da bomo dosegli tiste točke, ki so potrebne za naše akademsko in raziskovalno napredovanje." S temi besedami je profesor in dekan na PF Univerze v Ljubljani dr. Miha Juhart med drugim poudaril pomen slovenskega pravnega jezika v uvodnem nagovoru na mednarodni konferenci Pravo in jezik, ki je potekala 23. novembra na PF Univerze v Ljubljani in ki jo je slednja organizirala skupaj z Znanstvenoraziskovalnim centrom Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄47

Kako ubraniti pravo pred njim samim?

dr. Rok Svetlič, 7.12.2017

Pravoznanstvo

dr. Rok Svetlič, Pravna praksa, 47/2017Anglosaška pravna kultura temelji na spoznanju, da konkreten pravni primer ni le aplikacija norme na naključen dejanski stan. Je točka, iz katere lahko razberemo, kaj pravo kot tako pravzaprav je. To potrjujeta izjemno zanimiva nedavna dogodka. Prvi zadeva deportacijo sirskega begunca, za katero je stala odločba, preskušena na vrsti sodnih inštanc. Drugi pa odločbo Ustavnega sodišča o financiranju zasebnih šol. Obema je skupno, da sta porodila revolt (dela) javnosti oziroma političnega spektra, kar je pripeljalo do izjemnega napora, da bi ju obšli.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄47

Princeps legibus solutus

dr. Janez Kranjc, 7.12.2017

Pravoznanstvo

dr. Janez Kranjc, Pravna praksa, 47/2017Ulpijanove besede (D. 1, 3, 31), da za cesarja zakoni ne veljajo, so se sprva nanašale le na Avgustovo ženitno zakonodajo. Ker pa je v naravi oblasti, da želi biti absolutna in trajna, so si kasnejši vladarji prizadevali, da bi pravilo veljalo na splošno in za vse zakone. Sprva to ni bilo samoumevno. Ker vsaka izjema slabi načelo enakosti in s tem moč prava, se je zdelo še cesarjema Severu in Antoninu potrebno poudariti, da kljub temu, da zanju zakoni formalno ne veljajo, živita v skladu z njimi (Inst. 2, 17, 8).
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄45-46

Kdo so ex officio najvplivnejši slovenski pravniki

dr. Marko Pavliha, 23.11.2017

Ostalo, Pravoznanstvo

dr. Marko Pavliha, Pravna praksa, 45-46/2017Čas vse hitreje beži, saj se mi zdi, da je bilo komajda predlansko leto - dejansko pa se jih je obrnilo trinajst - ko sem v pričujoči reviji idealistično pisal o pravniških vplivnežih, misleč da je vpliv pravnika mogoče izenačiti z njegovim prepričljivim ugledom, odvisnim od obvladovanja pravniške veščine - znanja in čustvene inteligence - ki se kaže v karizmi, dobroti in prepričevalnih pozitivnih osebnostnih lastnosti. Beseda vplív tudi danes v knjižni slovenščini pomeni takšno sposobnost oziroma delovanje nekoga na drugo osebo, da se to kaže in izraža v njenem delu, ravnanju in mišljenju; vplivneži še kar naprej pozitivno ali negativno vplivajo na vplivance, lahko pa gre za delovanje na kaj tako, da poteka drugače, kakor bi sicer, za spreminjanje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄44

Uresničevanje priporočil Varuha človekovih pravic

Patricij Maček, 16.11.2017

Pravoznanstvo

Patricij Maček, Pravna praksa, 44/2017V prejšnji izdaji Pravne prakse smo v tej rubriki lahko prebrali, da si Ministrstvo za pravosodje prizadeva za uresničevanje sodb Evropskega sodišča za človekove pravice in da si s tem želi seznaniti tudi zainteresirano javnost. Enak interes ministrstvo zasleduje tudi pri odzivih na letna poročila Varuha človekovih pravic (Varuh), zato je oblikovalo spletno stran, namenjeno odzivnim poročilom Vlade na Varuhova letna poročila in drugim pojasnilom.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄39-40

MOP javnosti onemogočilo kakovostno sodelovanje pri pripravi Zakona o varstvu okolja

Avtor ni naveden, 13.10.2017

Pravoznanstvo, Varstvo okolja

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 39-40/2017Varuh človekovih pravic (Varuh) je prejel več dopisov posameznikov, civilnih iniciativ in nevladnih organizacij, naslovljenih tudi Ministrstvo za okolje in prostor (MOP), v katerih so MOP pozivali k podaljšanju javne obravnave osnutka novega Zakona o varstvu okolja (ZVO-2).
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄38

Vladavina prava ni bipolarno beleženje zmag in porazov

dr. Andraž Teršek, 5.10.2017

Pravoznanstvo

dr. Andraž Teršek, Pravna praksa, 38/2017Postalo je običajno, da se v medijih poudarjeno in izpostavljeno objavljajo izjave o ocenjevanju kakovosti dela tožilstva in sodišč v kazenskih postopkih s preštevanjem števila vloženih obtožnic, pravnomočnih obtožnic in - predvsem - obsodilnih sodb. Torej z golo statistiko odstotka sodnih zadev, ki se končajo z obsodilno sodbo. Pričakovano zato na enak način svoje prepričanje o kakovosti delovanja kazenskega sodstva oblikuje tudi kvalificirani del splošne javnosti: sodnice in sodniki sodijo "dobro", če izrekajo obsodilne sodbe; višja sodišča in vrhovno sodišče upravičijo proračunska sredstva za svoj obstoj in delovanje, če potrjujejo prvostopenjske obsodilne sodbe; ustavno sodišče ne hromi delovanja sodne veje oblasti in organov pregona kaznivih dejanj, če v sodnih postopkih in sodbah ne prepozna kršitve procesnih ali ustavnih pravic; tožilke in tožilci pa so zgledni predstavniki svojega poklica, če pogosto vlagajo obtožnice, terjajo visoke kazni za obtožence in uspejo zagotoviti izrek obsodilne sodbe. Ne nazadnje pa odvetniki in odvetnice svojega družbenega poslanstva ne opravljajo barabinsko - le v primeru - če sodišča in tožilstva ne ovirajo pri hitrem poteku glavnih obravnav, izvajanju obremenilnih dokazov in izrekanju obsodilnih sodb. Takšna je medijska in splošna percepcija tega, za kaj res gre in za kaj naj sploh gre v kazenskem pravu in sodstvu. To ni samo zelo zaskrbljujoče. To v popolnosti in totalnosti onemogoča ohranjanje in razvoj minimalnih standardov vladavine prava.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄36-37

O predsedniku republike skozi samoodmev: institucionalizacija odgovornosti namesto promocijske slamnatosti

dr. Andraž Teršek, 27.9.2017

Pravoznanstvo

dr. Andraž Teršek, Pravna praksa, 36-37/2017V filozofskem in normativnem temelju naj bi šlo pri demokraciji kot konceptu (vsebini) in mehanizmu (formi) za način/tehniko izbire tistih ali tistega, ki prevzamejo ali prevzame ODGOVORNOST. To stori(jo) s prevzemom oblasti/položaja/funkcije. Odnos med tistim ali tistimi, ki prevzame(jo) oblast/položaj/funkcijo, in vsemi drugimi - volivci, državljani, prebivalci, ljudmi - pa nikakor ni, ne more in ne sme biti zadeva ZAUPANJA, ampak NADZORA. Volitve niso tehnika izražanja in vzpostavljanja zaupanja, ampak tehnika odločanja o tem, kdo bo deležen privilegija prevzema odgovornosti - ki je in mora biti breme - s tem pa postavljen pod nadzor: na eni strani volivcev/državljanov/ljudi, na drugi strani pa drugih institucij, organov ali nosilcev funkcij. Če je institucionalno, sistemsko in normativno zagotovljena možnost, da je nadzor tudi učinkovit, potem se lahko uresničuje demokracija kot tehnika delovanja družbe. To je predpogoj za označevanje, opredeljevanje in uresničevanje zamišljene, želene in predvidene demokracije še z vsebinskimi merili in kriteriji. Potem je mogoče filozofirati o legitimnosti in prevpraševati njeno prakticiranje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄36-37

Kompromisi s starim ob prodiranju novega (II)

mag. Matevž Krivic, 27.9.2017

Pravoznanstvo

mag. Matevž Krivic, Pravna praksa, 36-37/2017V prvem delu članka pod tem naslovom (v prejšnji številki) sem napovedal, da v drugem delu članka sledi obravnava nekega "neprijetnega" vprašanja, ki bi ga ustavni sodniki mogli in morali obravnavati že ob tisti marca obravnavani ustavni pritožbi, pa so se z neko čudno "inovacijo" ustavnosodne prakse takrat temu izognili. Gre za vprašanje zame nedopustnega obravnavanja dosedanjih revizij, vloženih po ZUS (in do novele ZPP-E tudi po ZDSS), po bistveno drugačnih kriterijih za revizije po ZPP. Oba zakona (ZUS in ZDSS) sta, seveda pod določenimi pogoji, revizije povsem jasno in nedvoumno urejala kot že po zakonu dovoljene, ne šele od vrhovnega sodišča dopuščene. Čeprav je pomembna razlika med obema vrstama revizije očitna, si je vrhovno sodišče, da si je delo olajšalo, skoraj deset let dovoljevalo to očitno razliko ignorirati - ustavni sodniki pa se doslej s tem problemom, odkar nanj opozarjam, tudi še niso spoprijeli.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄36-37

Sodniki porotniki na tnalu

dr. Marko Novak, 27.9.2017

Pravoznanstvo

dr. Marko Novak, Pravna praksa, 36-37/2017Vsak, ki zna vsaj malce razlikovati med velikima pravnima družinama evropskega celinskega prava ali rimsko-germanske pravne družine in anglo-ameriškega prava (ang. common law), ločuje med (pravimi) "porotniki" iz angloameriških sistemov in "prisedniki" (lat. assessor iz assidere - sedeti poleg) iz celinskih sistemov. V strokovni literaturi imenujejo prvi model udeležbe laikov pri sojenju tradicionalna porota, drugega pa nemško-francoski model t. i. mešanega sodišča. So pa v Evropi tudi sistemi, ki udeležbe laične javnosti pri sojenju sploh ne poznajo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄36-37

Pretiravanje s pravičnostjo

mag. Sandi Kodrič, 27.9.2017

Pravoznanstvo

mag. Sandi Kodrič, Pravna praksa, 36-37/2017Vedno kadar slišim utemeljevanje, da je treba bremena pravičneje razporediti, se najprej spomnim na skrajni primer pravičniškega zakonodajnega kompliciranja iz preteklosti. Akter je bilo finančno ministrstvo pod vodstvom profesorja Mramorja, predmet pa obdavčitev dohodka iz vzajemnih skladov. Dogajalo se je pred malo več kot desetletjem. Da ne bi bralcev utrujal z bizarnimi podrobnostmi, naj navedem samo to, da so si zamislili kompleksen, nepregleden in nepredvidljiv sistem, varčevalec pa ni mogel izračunati, koliko davka bo plačal. Upravljavci skladov so morali zaradi tega naročiti po meri narejeno programsko opremo, saj takega sistema obdavčitve ni bilo niti prej niti kasneje nikjer na svetu. Zapletena obdavčitev je veljala le nekaj let, potem pa jo je naslednja vlada s spremembo dohodninskega zakona odvrgla na smetišče zgodovine.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄34

Ali univerzalna strokovna razprava o teh sedmih vprašanjih pravne države res ni potrebna?

dr. Andraž Teršek, 14.9.2017

Pravoznanstvo

dr. Andraž Teršek, Pravna praksa, 34/2017Ljudje, ki opravljajo za delovanje političnega sistema in pravne države najpomembnejša dela oziroma so dejavni v zanju najpomembnejših delovnih okoljih (mislim predvsem na ministrice in ministre, državne sekretarje in sekretarke, svetovalce in svetovalke, pa na vse upravne delavce, ne le tiste na direktoratih in centrih za socialno delo), prepogosto kažejo ali z odločanjem odražajo neprimeren, tudi zelo napačen odnos do ustavnosti, prava, pravne teorije in človekovih pravic. Prevladujoče imajo tudi izrazito negativen odnos do - stvarno utemeljene in argumentirane - strokovne kritike, polemičnih strokovnih utemeljitev in tistih pogledov na različna vprašanja pravne vede in pravnega odločanja, ki ne sovpadajo z rezultati njihovega dela.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄34

Saepe prava magis, quam bona consilia prospere eveniunt

Janez Kranjc, 14.9.2017

Pravoznanstvo

Janez Kranjc, Pravna praksa, 34/2017Avtor pričujočega reka, ki bi se slovensko glasil "Slabi nasveti so pogosto uspešnejši kot dobri", je verjetno rimski politik in zgodovinar Salustij. Pismo Cezarju (I, 1, 2), od koder je rek vzet, so do nedavnega pripisovali njemu. V zadnjem času je proti temu vse več pomislekov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄34

Vloga prava pri (nujni) sistemski rekonstrukciji aktualnega kapitalizma

dr. Mato Gostiša, 14.9.2017

Pravoznanstvo

dr. Mato Gostiša, Pravna praksa, 34/2017Odveč je verjetno ponavljati splošno znane ugotovitve o tem, da so vse bolj izrazito deviantne ekonomske, socialne in okoljske posledice sedanjega kapitalizma znak "krize kapitalizma kot sistema", ki je zato nujno potreben temeljite rekonstrukcije, in ne znak krize takšnih ali drugačnih "politik" znotraj tega sistema. Je vloga pravne znanosti pri tej rekonstrukciji lahko tudi vodilna in odločilna ali pa naj bi bilo pravo, tako kot (žal) vedno doslej, zgolj "sledilec" aktualne ekonomske teorije na tem področju? Prepričan sem v prvo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄32

Pravica do znižanega plačila vrtca za otroka romunske državljanke

Avtor ni naveden, 31.8.2017

Pravoznanstvo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 32/2017Na Varuha človekovih pravic (Varuh) se je obrnila pobudnica, ki je zatrjevala, da ji center za socialno delo (CSD) zavrača vloge za uveljavitev pravice do znižanega plačila vrtca zgolj zato, ker je romunska državljanka in ker nima v Sloveniji prijavljenega niti začasnega niti stalnega prebivališča.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄30-31

Po Desetih najvplivnejših pravnikih 2016 (2. del)

dr. Andraž Teršek, 24.8.2017

Pravoznanstvo

dr. Andraž Teršek, Pravna praksa, 30-31/2017Dr. Andraž Teršek na povabilo uredništva post festum odgovarja še na drugi sklop vprašanj, ki so mu jih postavili sledilci med potekom glasovanja za Deset najvplivnejših pravnikov leta 2016. Prvi sklop odgovorov dr. Terška na vprašanja najdete v prejšnji številki PP. • Kaj naj storimo (več kot 400.000) etažni lastniki,
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄28-29

Odgovor vlade glede nenotifikacije določb o obveznih revizijah

Avtor ni naveden, 20.7.2017

Pravoznanstvo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 28-29/2017Vlada je na 143. redni seji sprejela odgovor Slovenije v predsodnem postopku na obrazloženo mnenje Evropske komisije zaradi nenotifikacije predpisov za prenos Direktive 2014/56/EU Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2006/43/ES o obveznih revizijah za letne in konsolidirane računovodske izkaze v pravni red Republike Slovenije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄28-29

Po Desetih najvplivnejših pravnikih 2016 (1. del)

dr. Andraž Teršek, 20.7.2017

Ostalo, Pravoznanstvo

dr. Andraž Teršek, Pravna praksa, 28-29/2017Dr. Andraž Teršek na povabilo uredništva post festum odgovarja na postavljena mu vprašanja med potekom glasovanja za Deset najvplivnejših pravnikov leta 2016. Ali bi se strinjali, da v tem času izjemne dinamike nastajanja in spreminjanja pravnih predpisov eno temeljnih prav
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄26

Beneška komisija včeraj, danes in jutri

dr. Ciril Ribičič, 6.7.2017

Pravoznanstvo

dr. Ciril Ribičič, Pravna praksa, 26/2017Najnovejše izkušnje kažejo na nevarnost, da bi se Beneška komisija vrnila v čase pred četrt stoletja, ko je bila ustanovljena zato, da bi pomagala tranzicijskim državam na podlagi demokratičnih izročil in izkušenj iz držav Zahodne Evrope. Odkar sem njen član, je Beneška komisija spreminjala svoj značaj tako, da so se v njej soočale izkušnje vseh držav (tudi zunajevropskih), ne glede na to, na kateri strani neba od Benetk se nahajajo. Na 111. junijski seji Beneške komisije je ta obravnavala 11 zadev, tri iz Gruzije, dve iz Moldavije, dve iz Ukrajine in po eno iz Kazahstana, Armenije, Bolgarije in Madžarske. Teme so se dotikale volitev, delitve oblasti, ustavnih sprememb, volilnega sistema in sponzoriranja nevladnih organizacij iz tujine. Pri tem ni šlo za večja nesoglasja med člani komisije, saj ima komisija glede večine odprtih vprašanj že izdelana ustaljena stališča, ki jih po potrebi prilagaja posebnostim novih primerov na predlog delovnih skupin, ki obiščejo prizadete države.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄24-25

Vladavina prava ali algoritmov?

dr. Aleš Završnik, 22.6.2017

Pravoznanstvo

dr. Aleš Završnik, Pravna praksa, 24-25/2017Evidentiranje prebivalstva ima dolgo zgodovino. Najpogosteje je služilo namenu pobiranja davkov in vojaške obveznosti in že Cicero je menil, da je treba populacijo popisati. Rojstvo moderne države je povezano s pospeškom tega evidentiranja, ki je služilo kontroli mobilnosti ljudi in številnim ciljem socialne države, od zdravstva do izobraževanja. Pospeški pri popisovanju različnih značilnosti prebivalstva so privedli na primer do tega, da informacijski sistem centrov za socialno delo ISCSD2 povezuje 37 podatkovnih virov in 22 institucij. Globalno gledano je količina podatkov narasla do reda Avogadrovega števila (približno 6 × 1023), na dan ustvarimo kar 2,518 (trilijona) podatkov, 90 odstotkov podatkov naj bi ustvarili v zadnjih dveh letih. Pravno-politično vprašanje je, kako razvoj tehnologij zbiranja in obdelovanja podatkov spreminja pravni ustroj demokratičnih družb?
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄22

Zrcalo izmišljene zgodbe

Tomaž Pavčnik, 8.6.2017

Pravoznanstvo

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 22/2017Naj zasnujem izmišljeno zgodbo s priloženim vprašanjem, na katerega si lahko vsak odgovori po svoje. Najprej k vprašanju: kako bi se na zgodbo, če bi bila resnična, odzivali posamezni sodniki in kako sodstvo kot sistem?
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄22

Sivo polje kaznovanja - pravičnost kaznovalnih odškodnin

Katja Piršič, 8.6.2017

Pravoznanstvo, Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev

Katja Piršič, Pravna praksa, 22/2017Časi, ko je bilo odškodninsko pravo namenjeno izključno povrnitvi škode v obliki restitucije, kompenzacije in satisfakcije, so minili. Država z izvrševanjem podeljene kaznovalne funkcije ne zmore več učinkovito varovati temeljnih pravnih dobrin, saj navkljub jasnim določbam kazenskega ali prekrškovnega prava nekatera ravnanja posameznikov očitno posegajo v pravno zavarovane dobrine drugih, kljub temu pa so izvzeta iz sfere kaznivega in niso ustrezno sankcionirana. Iz tega razloga je treba zaščito elementarnih dobrin družbe s prenosom težišča kaznovanja in prevencije zagotoviti v sklopu izravnalne funkcije odškodninsko-pravnega področja. V osrčju slednjega dandanes sicer še vedno prevladujeta oškodovanec in njegov pravni položaj, kar pa bi bilo treba spremeniti s postopnim uvajanjem kaznovalnih odškodnin, ki se kot zelo priročne izkažejo v primerih "stavke" kriminalitetno-penalnega sistema.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(62)

Leto objave

< Vsi
2017(62)
> Januar(8) > Februar(6) > Marec(8) > April(4) > Maj(11) > Junij(3) > Julij(3) > Avgust(2) > September(7) > Oktober(2) > November(2) > December(6)

Področja

< Vsi 11. PRAVNOZNANSTVO

Avtorji

AB CĆČD ĐEFG H IJ K LM N OP QR S Š T UVWXYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov