O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 20
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 483)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄34-35

Varstvo poslovne skrivnosti v pravdnem postopku

Rok Lampret Leonardo, Neffat Domen, 19.9.2019

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Civilni sodni postopki

Leonardo Rok Lampret, Domen Neffat, Pravna praksa, 34-35/2019Z uveljavitvijo Zakona o poslovni skrivnosti (ZPosS) je prenehal veljati 40. člen Zakona o gospodarskih družbah, ki je urejal pojem poslovne skrivnosti. Tako je bilo celostno urejeno področje poslovnih skrivnosti v enotnem predpisu na ozemlju Republike Slovenije. Ureditev varstva poslovne skrivnosti oziroma razkritja poslovne skrivnosti med trajanjem pravdnega postopka je posledica predloga pravne teorije, ki je opozarjala na pravno praznino v zakonu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄33

Preden prijavim goljufijo, želim vedeti, kakšno zaščito bom dobil

Albert Nabernik, 5.9.2019

Uprava

Albert Nabernik, Pravna praksa, 33/2019Pogumnega posameznika, ki opozarja na nepravilnosti v javnem in zasebnem sektorju, imenujemo "žvižgač" (angl. whistle-blower). Transparency International opredeljuje žvižgaštvo kot razkritje informacij, povezanih s korupcijo, nezakonitimi, goljufivimi ali nevarnimi aktivnostmi, storjenimi v ali s strani javnih ali zasebnih organizacij, ki zadevajo ali ogrožajo javni interes, posameznikom ali subjektom, za katere se domneva/verjame, da lahko ukrepajo. Mednarodna organizacija dela (ILO) žvižgaštvo opredeljuje kot ravnanje zaposlenih ali bivših zaposlenih, ki prijavijo nezakonite, nepravilne ali neetične prakse delodajalca. Svet Evrope je leta 2014 ob sprejemu priporočil CM/Rec (2014)7 za žvižgača opredelil vsakogar, ki v kontekstu delovnega razmerja v javnem ali zasebnem sektorju prijavi ali razkrije informacije, ki ogrožajo ali škodijo javnemu interesu. S terminom žvižgač je v mnogih jurisdikcijah mišljen zaposleni (insajder), ki razkrije informacije o korupciji, tveganju za zdravje ali varnost in druge nepravilnosti, ki so v javnem interesu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄28-29

Avtorskopravni vidiki poskusov digitalizacije univerzalnega knjižnega fundusa

Luka Novak, 18.7.2019

Intelektualna lastnina

Luka Novak, Pravna praksa, 28-29/2019Google je v letu 2004 - ko je bil še na ravni ponudnika spletnega brskalnika, ni pa še imel statusa "spletnega velikana" - predstavil projekt Google Print Library Project, danes znan pod imenom Google Books, ki sta si ga še kot študenta Univerze v Stanfordu leta 1996 zamislila ustanovitelja Googla Sergey Brin in Larry Page. Projekt naj bi zajel celotno zakladnico človeškega znanja, s tem da bi digitaliziral knjižni fundus, dostopen v velikih knjižnicah. Google je v ta namen sklenil dogovore z velikimi knjižničnimi akterji, kot so harvardska knjižnica, knjižnica Univerze v Michiganu, oxfordska knjižnica in newyorška javna knjižnica. Naznanil je, da namerava poskenirati 150 milijonov knjig, dostopnih v sodelujočih knjižnicah.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄26

Kdaj bodo občinske ceste zares občinske?

dr. Anita Napotnik, 4.7.2019

Urejanje prostora

dr. Anita Napotnik, Pravna praksa, 26/2019Novi zakon o urejanju prostora (ZUreP-2), ki je stopil v veljavo junija 2018, je uvedel možnost, da lahko tudi lastnik zemljišča predlaga svojo razlastitev. To pride v poštev, če javna cesta poteka po zasebnem zemljišču, občina pa tega zemljišča noče odkupiti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄17-18

Reproduciranje za privatno in drugo lastno uporabo

Luka Novak, 9.5.2019

Intelektualna lastnina

Luka Novak, Pravna praksa, 17-18/2019Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP) v 50. členu določa, da lahko fizična oseba prosto reproducira avtorsko delo na papirju ali podobnem nosilcu z uporabo fotokopiranja ali druge fotografske tehnike s podobnimi učinki in na kateremkoli drugem nosilcu, če to stori za privatno uporabo, in sicer v največ treh primerkih, in če ti primerki niso izročeni ali priobčeni v javnosti in če pri tem nima namena dosegati neposredne ali posredne gospodarske koristi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄14

Izobraževalne izjeme v direktivi EU o avtorski pravici na enotnem digitalnem trgu

Luka Novak, 4.4.2019

Intelektualna lastnina

Luka Novak, Pravna praksa, 14/2019Evropski parlament je 26. marca 2019 na plenarni seji sprejel usklajeni predlog Direktive o avtorski pravici na enotnem digitalnem trgu (v nadaljevanju direktiva), ki po osemnajstih letih ponovno ureja avtorsko pravico na ravni skupnosti. O dveh členih, ki najbolj delita javnost (to sta v septembrskem predlogu 11. in 13. člen, v sprejeti verziji pa 15. in 17. člen), je bilo v različnih medijih povedanega že veliko, zato se bomo v tem članku posvetili drugim pomembnim členom, ki urejajo rabo v okviru digitalnega sveta in ki so za nekatere deležnike relevantnejši od v javnosti najbolj izpostavljenih. Predvsem bomo obravnavali člena, ki urejata pravice imetnikov književnih, znanstvenih in publicističnih del, to sta 5. in 16. člen direktive. Burna javna debata teh členov ni izpostavljala, večinoma jih je celo povsem zameglila ali pa napačno interpretirala.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄12

Etični kodeksi v zasebnem in javnem sektorju

Albert Nabernik, 21.3.2019

Pravoznanstvo, Uprava

Albert Nabernik, Pravna praksa, 12/2019Slovenija je nedvomno država z močno poudarjeno regulacijo. Skoraj ni področja, ki vsaj delno ne bi bilo urejeno s pravnimi normami. Še bolj bodeta v oči pogostost spreminjanja pravnih aktov in pomanjkljiva transparentnost postopkov. Pričujoči članek se ne nanaša na področje, ki je prenormirano, pač pa govori o etičnih načelih, standardih in ravnanjih, o katerih je premalo govora. Govorim o etičnem kodeksu poslancev: pravila o tem, kaj je zanje prav in kaj narobe, niso zapisana, so nejasna ali pa presplošna. Zato volivke in volivci nimamo jasnih meril, da bi lahko objektivno ocenili njihovo učinkovitost, strokovnost in integriteto.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄8

Zadnje stopinje v vlogi varuhinje

Vlasta Nussdorfer, 21.2.2019

Človekove pravice

Vlasta Nussdorfer, Pravna praksa, 8/2019V uvodniku v Pravni praksi sem februarja 2013 tik pred nastopom funkcije varuhinje človekovih pravic zapisala, da "se z veliko vnemo, odgovornostjo in tudi strahospoštovanjem podajam na povsem novo pot; osveščati, videti in reagirati". Gledam nazaj: Ali mi je uspelo?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄3

Ogledalce, ogledalce povej ...

dr. Barbara Nerat, 17.1.2019

Sodišča

dr. Barbara Nerat, Pravna praksa, 3/2019Čeravno je sodstvo ves čas deležno takšne in drugačne pozornosti, se sodniki svoje vloge in odgovornosti zavedamo. Prisegli smo, da bomo sodniško funkcijo opravljali v skladu z ustavo in zakonom in sodili po svoji vesti in nepristransko. Da se trudimo delati čim boljše, potrjujejo podatki EU Justice Scoreboarda, ki so Slovenijo z vidika sposobnosti obvladovanja zadev umestili v sam vrh. Da kot celota dejansko izkazujemo dobre rezultate, je ocenil tudi Sodni svet RS. Pred nekaj dnevi se je torej poslovilo zelo uspešno leto 2018.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄45-46

Institut sodnika na preizkusu in ureditev dedovanja v nemški deželi Saška-Anhalt

Marjan Neuvirt, 22.11.2018

Sodišča

Marjan Neuvirt, Pravna praksa, 45-46/2018V okviru programa izmenjave sodnikov EU (Exchange Programme for Judicial Authorities - EJTN) sem se v obdobju od 10. do 15. septembra 2018 udeležil hospitacije na Deželnem sodišču Dessau-Rosslau v nemški deželi Saška-Anhalt. Poleg seznanitve z delom tega deželnega sodišča sem spoznaval še delovanje povezanih okrajnih sodišč (Wittenberg, Wörlitz, Bitterfeld) in bil tudi gost predsednika Višjega sodišča v Naumburgu (Oberlandgericht Sachsen-Anhalt).
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄43

Pomen Pravnega terminološkega slovarja za pravno stroko in njen razvoj

dr. Aleš Novak, 8.11.2018

Pravoznanstvo

dr. Aleš Novak, Pravna praksa, 43/2018Si lahko zamislimo jezik, ki bi ga razumeli le mi sami? Si lahko predstavljamo, da bi besedi podelili pomen, ki bi ga poznali le mi in ga ne bi želeli nikoli deliti z drugimi? Problem zasebnega jezika, kot je problem poimenoval veliki avstrijski filozof Ludwig Wittgenstein, nas postavlja pred vrsto izzivalnih vprašanj. "Zakaj moja desna roka," se vpraša v svojih Filozofskih raziskavah, "ne more podariti denarja moji levi roki?" Prav res. "Desnica lahko napiše darilno listino in levica lahko podpiše potrdilo o plačilu" (odsek 104). Tisto, kar se nam morda zdi frivolno filozofsko igračkanje s pomeni, pa nam pravzaprav razkriva pomembna spoznanja o jeziku in njegovi vlogi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄41-42

Odstop od pogodbe o opravljanju upravniških storitev

dr. Anita Napotnik, 25.10.2018

Stanovanjska razmerja, poslovne stavbe in prostori

dr. Anita Napotnik, Pravna praksa, 41-42/2018V zadnjem času se je pojavila praksa, ki povzroča zmedo na trgu storitev upravljanja večstanovanjskih stavb. Tako upravniki kot etažni lastniki so pri uveljavljanju svojih interesov precej domiselni. Po tem, ko bil je že sprejet sklep o odpovedi pogodbe o opravljanju upravniških storitev, so si nekateri etažni lastniki premislili. Napisali so izjavo, s katero preklicujejo prejšnjo izjavo, s katero so soglašali z menjavo upravnika. Na podlagi tega zdaj upravnik, ki je bil razrešen, zatrjuje, da odpoved pogodbe ni veljavna, ker ni bila sprejeta z zadostno večino. Razrešeni upravnik zato noče predati poslov novemu upravniku.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄30-31

Dekolonizacija - stvar preteklosti? (2. del)

Aleksandra Kos Ula, Mediževec Anže, Novak Pia, Plahutnik Miha, Šerbec Hana, 23.8.2018

ZUNANJE ZADEVE IN DIPLOMACIJA

Ula Aleksandra Kos, Anže Mediževec, Pia Novak, Miha Plahutnik, Hana Šerbec, Pravna praksa, 30-31/2018Po predstavitvi dejanskega stanja in ozadja primera Chagos, majhnega otočja v Indijskem oceanu, glede katerega bo Meddržavno sodišče v Haagu (v nadaljevanju: Sodišče ali MDS) na prošnjo Generalne skupščine OZN letos izdalo svetovalno mnenje, študenti Pravne fakultete v Ljubljani v nadaljevanju prehajamo z vprašanja (a) na vprašanje (b).
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄26

Sodni svet po Krivičevem okusu

dr. Marko Novak, 5.7.2018

Ostalo

dr. Marko Novak, Pravna praksa, 26/2018V tem prispevku se odzivam na prispevek mag. Matevža Krivica, ki je bil objavljen v Sobotni prilogi. Tam Krivic komentira "zadevo Zobec". Zame je najbolj zanimiv zadnji del, v katerem predvsem graja "ponesrečen odziv" Sodnega sveta na omenjeno afero in moje pojasnjevanje tega odziva za TV Slovenija.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄20-21

Novi ustavnopravni dogmatizem?

dr. Aleš Novak, 24.5.2018

Splošni državni akti, simboli in prazniki, Ustavno sodišče

dr. Aleš Novak, Pravna praksa, 20-21/2018V svoji čudoviti knjigi Grobnica za Borisa Davidoviča Danilo Kiš opiše prizor, ko v izbo spreobrnjenega Juda, begunca iz Nemčije, vdre množica Touloužanov in prične trgati in teptati učenjakove knjige, on pa jim, odsoten, kot so vedno ljudje njegove vrste, reče, "naj jih ne trgajo, ker ni nevarna množica knjig, nevarna je ena sama".
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄19

Blockchain in nepremičnine

dr. Anita Napotnik, 17.5.2018

Zemljiška knjiga in zemljiški kataster

dr. Anita Napotnik, Pravna praksa, 19/2018Tehnologija blockchain oziroma tehnologija veriženja blokov je ena najpomembnejših inovacij na področju informacijsko-komunikacijske znanosti in bo gotovo prodrla na številna področja našega življenja. V tem prispevku je le nekaj razmišljanj o tem, kakšen vpliv bo (oziroma bi lahko) imela na področju nepremičnin, tudi v Sloveniji.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄19

Glavobol ob težkih kazenskih zadevah

dr. Marko Novak, 17.5.2018

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Marko Novak, Pravna praksa, 19/2018V zadnjem času je odmevalo ukrepanje ministra za pravosodje v zadevi TEŠ zaradi zamudnega postopka, zavoljo dolgotrajnosti postopka je prek kratkim zastarala zadeva Serming, v kateri je bil obdolžen koprski župan Popović. Tema primeroma bi lahko dodali še kaj odmevnih, predvsem kazenskih zadev, katerih dolžina postopkov buri duhove splošne javnosti in ki dajejo medijem obilico materiala za poročanje ter - praviloma - kritiziranje prepočasnega delovanja sodstva.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄15

Izvrševanje sodbe v zadevi Ališić

Tadeja Novinc, 19.4.2018

Človekove pravice, Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Tadeja Novinc, Pravna praksa, 15/2018Od sprejetja pilotne sodbe v zadevi Ališić in drugi proti Bosni in Hercegovini, Hrvaški, Srbiji, Sloveniji in Makedoniji (sodba Ališić) so minila že skoraj štiri leta. Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je s sodbo Ališić Republiki Sloveniji (RS) naložilo, da mora v enem letu sprejeti vse potrebne ukrepe, vključno s spremembo zakonodaje, da bodo lahko pritožnika in vse druge osebe, ki so v enakem položaju, dobili izplačane stare devizne vloge pod enakimi pogoji kot tisti, ki so imeli take vloge v domačih podružnicah Ljubljanske banke (LB). RS je 22. junija 2015 sprejela Zakon o načinu izvršitve sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi številka 60642/08 (ZNISESČP), pristojni organ za izvrševanje sheme, tj. Sklad RS za nasledstvo (sklad), pa je uradno začel s postopki verifikacije 1. decembra 2015. ZNISESČP je za vložitev zahtevkov določil rok, ki se je iztekel 31. decembra 2017.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄15

Finančna samostojnost je pogoj neodvisnosti

Vlasta Nussdorfer, 19.4.2018

Človekove pravice

Vlasta Nussdorfer, Pravna praksa, 15/2018Sodobno razumevanje načela delitve oblasti predpostavlja samostojnost in neodvisnost institucij, ki so poklicane, da opravljajo temeljne funkcije državne oblasti. V Ustavi opredeljeni organi so pri svojem delu relativno samostojni in neodvisni drug od drugega, med njimi nobeden ne prevladuje, obstaja le sistem vzajemne kontrole, prepletene soodvisnosti in ravnovesja. Vsaka od treh vej oblasti, zakonodajne, izvršilne in sodne, namreč deluje v okviru vnaprej jasnega položaja in točno določenih nalog. Zato je zanje zelo pomembno tudi, kakšna je zakonodaja, ki ureja področje javnih financ.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄11

Nezakonito delo upravnika

dr. Anita Napotnik, 22.3.2018

Stanovanjska razmerja, poslovne stavbe in prostori, Lastnina in druge stvarne pravice

dr. Anita Napotnik, Pravna praksa, 11/2018Etažno lastnico zanima, ali lahko upravnik etažnim lastnikom zaračunava vodenje rezervnega sklada, čeprav cenika za zaračunavanje vodenja rezervnega sklada ni nikoli predložil.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄10

Vztrajna pot do enakosti spolov

Vlasta Nussdorfer, 15.3.2018

Človekove pravice

Vlasta Nussdorfer, Pravna praksa, 10/2018Zakaj še vedno okoli 8. marca toliko pišemo in govorimo o ženskah, njihovem položaju v družini in družbi nasploh, ko pa imamo vendar ustavo in številne mednarodne akte, ki zagotavljajo enake človekove pravice in temeljne svoboščine ne glede na narodnost, raso, spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj ali katerokoli drugo osebno okoliščino? Zakaj smo morali v politiki uvesti prav kvote, da smo na liste dobili tudi kandidatke? Zakaj že leta izbiramo žensko leta, Slovenko leta, Ono 365, znanstvenico leta, kmetico leta ipd.? Zakaj toliko razpravljamo o enakem plačilu za enako delo? Zakaj govorimo zlasti o nasilju nad ženskami in otroki?
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄7-8

Začasne odredbe v kolektivnih delovnih sporih

dr. Janez Novak, 22.2.2018

Delovna razmerja, Sodišča

dr. Janez Novak, Pravna praksa, 7-8/2018Začasna odredba (v nadaljevanju ZO) je odločitev sodišča, ki pred uvedbo sodnega postopka ali med njim na predlog upnika (ali po uradni dolžnosti) zaradi zavarovanja terjatev (predlagatelja ZO) s sklepom odloči o kateri izmed vrst ZO, ki so za denarne terjatve določene v 271. členu Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), za nedenarne terjatve pa v 273. členu. Upnik (predlagatelj ZO) mora verjetno izkazati, da so podani pogoji za izdajo ZO. V kolektivnih delovnih sporih (v nadaljevanju KDS) je pri izdaji ZO treba v prvi vrsti uporabiti določbe Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1). Postopek v povezavi z izdajo ZO je hiter (prvi odstavek 11. člena ZIZ), urejeni sta pravni sredstvi ugovora in pritožbe (9. člen ZIZ).
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄5

Identifikacijska številka skupnosti etažnih lastnikov

dr. Anita Napotnik, 1.2.2018

Lastnina in druge stvarne pravice

dr. Anita Napotnik, Pravna praksa, 5/2018Skupnost etažnih lastnikov v Sloveniji nima svoje identifikacijske številke - ne EMŠO, ne matične in ne davčne številke. Glede na to, da je izvrševanje pravne in procesne sposobnosti v praksi vezano tudi na določeno ID-številko, bi bilo treba razmisliti tudi o tem.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄5

Zapravljena ustavna priložnost

dr. Marko Novak, 1.2.2018

Sodišča

dr. Marko Novak, Pravna praksa, 5/2018V zgodnjih decembrskih dneh lanskega leta je iz hiše ustavne justice na Beethovnovi povsem na tiho med nas priromala odločitev v zadevi št. U-I-225/16, ki smo jo nekateri nestrpno pričakovali. A smo jo tedaj v blišču veselega decembra žal spregledali. Nanjo nas je opozoril šele novinar Dnevnika z objavo članka dne 20. januarja 2018. Če zadevo malce poenostavim, je šlo za zavrnitev pobude višjega sodnika mag. Aleksandra Karakaša za presojo ustavnosti Zakona o sodniški službi (ZSS) v delu, v katerem morajo kandidati za vrhovne sodnike ponovno v Državni zbor, če želijo zasesti to prestižno sodniško funkcijo. Karakaš je tozadevno problematičnost ZSS utemeljeval predvsem z neskladjem zakona z ustavnima načeloma delitve oblasti iz 3. člena URS in neodvisnosti sodstva iz 125. člena URS.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄48

Ali lahko fizična oseba v postopkih javnega naročanja nastopa kot ponudnik - stališče Državne revizijske komisije

mag. Njives Prelog Neffat, 14.12.2017

PRORAČUN

mag. Njives Prelog-Neffat, Pravna praksa, 48/2017Senat Državne revizijske komisije je v odločitvi v zadevi št. 018-190/2017 Mestna občina Koper zavzel stališče, da je fizična oseba, ki nima registrirane dejavnosti in ni vpisana v poslovni register, gospodarski subjekt, kar pomeni, da lahko nastopa tudi v vlogi ponudnika. To ima za področje javnega naročanja lahko negativne posledice.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 20 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa
49-50(6) 48(7) 47(3) 46(3)
45(1) 45-46(4) 44(8) 44-45(1)
43(8) 43-44(2) 42(6) 42-43(2)
41(5) 41-42(3) 40(7) 40-41(1)
39(5) 39-40(4) 38(7) 38-39(3)
37(3) 37-38(2) 36(8) 36-37(2)
35(12) 35-36(1) 34(5) 34-35(1)
33(7) 33-34(2) 32(7) 32-33(1)
31(3) 31-32(4) 30(6) 30-31(1)
29(3) 29-30(6) 28(9) 28-29(1)
27(9) 27-28(2) 26(10) 25(8)
25-26(2) 24(8) 24-25(6) 23(11)
Več...

Leto objave

2019(9) 2018(15) 2017(13) 2016(17)
2015(16) 2014(8) 2013(15) 2012(6)
2011(9) 2010(5) 2009(3) 2008(11)
2007(6) 2006(45) 2005(55) 2004(50)
2003(55) 2002(32) 2001(14) 2000(12)
1999(12) 1998(8) 1997(7) 1996(11)
1995(15) 1994(2) 1993(14) 1992(15)
1991(3)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 6. TEHNIČNI PREDPISI IN KAKOVOST 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMN OPQRSŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov