O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 1
Dokumenti od 1 do 5 (od skupaj 5)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄20-21

Sklicevanje na zmogljivosti drugih subjektov v postopkih javnega naročanja

dr. Klemen Pohar, 19.5.2016

PRORAČUN

dr. Klemen Pohar, Pravna praksa, 20-21/2016V postopkih javnega naročanja se lahko gospodarski subjekt, če je to primerno, za posamezno naročilo sklicuje na zmogljivosti drugih subjektov, ne glede na pravno naravo povezave z njimi. V našem pravu je meje uporabe tega pravila deloma razjasnila že Državna revizijska komisija, ki je navedla, da se praviloma ni dopustno sklicevati na reference drugega subjekta, saj reference niso zmogljivosti v smislu opreme, kadrov, mehanizacije, finančnih sredstev in podobnega, kar si je mogoče izposoditi na trgu, temveč so vezane na konkretno osebo ponudnika oziroma njegovega kadra. Dopustnost sklicevanja na zmogljivosti drugih subjektov pa je pred nedavnim dodatno razjasnilo tudi Sodišče EU.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄20-21

Evropska reforma varstva osebnih podatkov

Mojca Prelesnik, 19.5.2016

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Mojca Prelesnik, Pravna praksa, 20-21/2016Prvi del evropske reforme varstva osebnih podatkov je končan. V začetku maja so bili v Uradnem listu Evropske unije objavljeni trije akti Evropskega parlamenta in Sveta, ki bodo oblikovali status naših osebnih podatkov - Uredba (EU) 2016/679 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in prostem pretoku takih podatkov, Direktiva (EU) 2016/680 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov, ki jih pristojni organi obdelujejo za namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj ali izvrševanja kazenskih sankcij, in o prostem pretoku takih podatkov ter Direktiva (EU) 2016/681 o uporabi podatkov iz evidence podatkov o potnikih (PNR) za preprečevanje, odkrivanje, preiskovanje in pregon terorističnih in hudih kaznivih dejanj. Varuhi zasebnosti smo jih pogovorno poimenovali kar Splošna uredba (o varstvu osebnih podatkov), Policijska direktiva in PNR-direktiva.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄20-21

Nazaj v informacijsko prihodnost

mag. Mitja Podpečan, 19.5.2016

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

mag. Mitja Podpečan, Pravna praksa, 20-21/2016Evropska komisija je januarja 2012 napovedala smeli načrt za prenovo pravil o varstvu osebnih podatkov, ki bi bila poslej v Evropski uniji unificirana in ne le harmonizirana. Evropska komisija je prepoznala, da je harmonizacija v državah članicah privedla do različnih ravni zagotavljanja varstva osebnih podatkov, to pa je po njenem mnenju slabo tako za državljane EU kot tudi gospodarske subjekte in pomeni omejitev za enotni trg. V skladu z načrtom Evropske komisije se bodo z enako - a kljub temu visoko - ravnjo varstva osebnih podatkov z vidika zahtev, ki veljajo v posameznih državah članicah, izenačili pogoji za delovanje gospodarskih subjektov na enotnem trgu ne glede na njihov sedež, državljanom pa se bo zagotovila višja raven varstva ter lažje izvrševanje pravic. Evropska komisija je načrt izpolnila. Unificirana reformirana pravila o varstvu osebnih podatkov se začnejo uporabljati 25. maja 2018.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄20-21

Prikaz videza izdelka pri registraciji modela

dr. Klemen Pohar, 19.5.2016

Varstvo konkurence, cene

dr. Klemen Pohar, Pravna praksa, 20-21/2016Pravice industrijske lastnine lahko podeli pristojni urad za tisti predmet varstva, za katerega prijavitelj to predlaga, pri tem pa je predmet varstva omejen z značilnostmi, kot jih opredeli prijavitelj. Pomen opredelitve predmeta varstva je še posebej izrazit pri vlaganju patentnih prijav, pri katerih posamezne besede v patentnem zahtevku predstavljajo dodatne zamejitve predmeta varstva, če je bil to namen prijavitelja ali ne. Opredelitev predmeta varstva pa ima velik pomen tudi pri registraciji modela, kar nazorno kaže tudi predstavljena sodba, v kateri je imel ključno vlogo pri ugotavljanju obstoja kršitve modela način grafične predstavitve videza izdelka.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄20-21

Novela ZDIJZ-E in pospešeno odpiranje podatkov javnega sektorja

Prešern Mateja, Zatler Renata, 19.5.2016

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

mag. Mateja Prešern, mag. Renata Zatler, Pravna praksa, 20-21/2016Spremenjena Direktiva 2013/37/EU o ponovni uporabi informacij javnega sektorja sledi ciljem Digitalne agende, ene od sedmih vodilnih pobud Strategije Evropa 2020. Evropskim državljanom in podjetjem naj bi pomagala čim bolj izrabiti možnosti digitalnih tehnologij. Osnova za razvoj so podatki javnega sektorja, ki so neizkoriščen zaklad za odkrivanje novih inovativnih rešitev in reševanje družbenih izzivov. Da bi se podatki javnega sektorja odprli in tako kar najbolj ponudili tudi za pridobitni namen, je Evropska komisija, poleg spremembe Direktive 2013/37/EU, ki se po novem nanaša tudi na kulturne institucije (arhive, muzeje in knjižnice), uresničila še druge ukrepe, med katerimi je treba omeniti portale odprtih podatkov, in sicer tako na ravni EU kot tudi na ravni držav članic. V Sloveniji smo z aktivnostmi, usmerjenimi v pospešeno odpiranje podatkov, na Ministrstvu za javno upravo (MJU) začeli lani, in sicer s spremembo Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ-E) in Festivalom odprtih podatkov, ter nadaljevali letos, z novo Uredbo o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja.
<<  Prejšnja | Stran: 1 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 20-21

Leto objave

< Vsi
2016(5)
> Maj(5)

Področja

2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMNOP QRSŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov