O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 3 / 26
Dokumenti od 51 do 75 (od skupaj 628)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄33

Sistemske pomanjkljivosti plačnega sistema javnega sektorja

mag. Branko Vidič, 6.9.2018

Uprava, Plače v negospodarstvu

mag. Branko Vidič, Pravna praksa, 33/2018Za razliko od anomalij oziroma pomanjkljivosti plačnega sistema javnega sektorja, ki se nanašajo na vrednotenje delovnih mest in nazivov in so bile predmet pogajanj s sindikati javnega sektorja v kontekstu realizacije Dogovora o ukrepih na področju stroškov dela in drugih ukrepih v javnem sektorju (v nadaljevanju Dogovor) ter v kontekstu prekinjenih pogajanj o razrešitvi stavkovnih zahtev večine sindikatov javnega sektorja, pričujoči prispevek obravnava anomalije oziroma pomanjkljivosti, ki se nanašajo na veljavni normativni okvir, in ne na vrednotenje dela v javnem sektorju (uvrstitve delovnih mest v plačne razrede). Čeprav veljavni normativni okvir poleg Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS) sestavljajo še Kolektivna pogodba za javni sektor (KPJS), kolektivne pogodbe dejavnosti in poklicev ter številni podzakonski akti (zlasti uredbe vlade), bodo v tem prispevku obravnavane po mnenju avtorja ključne pomanjkljivosti plačnega sistema, ki pa se nanašajo zgolj na ZSPJS kot krovni zakon, ki določa temeljna pravila delovanja skupnega plačnega sistema javnega sektorja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄33

Pravica do izbrisa osebnih podatkov pri ponudniku interneta

Matej Vošner, 6.9.2018

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo, ELEKTRONSKO TRGOVANJE IN POSLOVANJE

Matej Vošner, Pravna praksa, 33/2018Ali lahko naročnik od prejšnjega ponudnika interneta po Splošni uredbi o varstvu podatkov zahteva izbris vseh osebnih podatkov, ki jih je ta v času trajanja naročnine zbral o njem?
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄33

Od 27. avgusta do 2. septembra

Patricij Maček, 6.9.2018

Ostalo

Patricij Maček, Pravna praksa, 33/2018mag. prava Ponedeljek, 27. 8. Zdravstvo. Ministrstvo za zdravje je v odzivu na pismo sindikatov glede ustanovitve Nacionalnega inštituta za otroške srčne bolezni (NIOSB) med drugim zapisalo: "NIOSB je že zaposlil nosilce zdravstvene dejavnosti. Nadaljeval bo z zaposlovan
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄33

Evropa

Patricij Maček, 6.9.2018

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Patricij Maček, Pravna praksa, 33/2018 Ponedeljek, 27. 8. Posojilo. Evropska komisija (EK) je sporočila, da bo Evropska investicijska banka v sklopu naložbenega načrta za Evropo finskemu telekomunikacijskemu podjetju Nokia odobrila posojilo v višini 500 milijonov evrov. Nokia naj bi sredstva porabila za posp
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄33

Običajno prebivališče otroka

Neža Kompare, 6.9.2018

Zakonska zveza in družinska razmerja

Neža Kompare, Pravna praksa, 33/2018Uredba Sveta (ES) št. 2201/2003 z dne 27. novembra 2003 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1347/2000 veže splošno pristojnost nacionalnih sodišč v zadevah starševske odgovornosti na običajno prebivališče otroka, vendar obenem ne definira, kaj običajno prebivališče sploh je. Sodišče Evropske unije je tokrat na podlagi predloga za sprejem predhodne odločitve razsodilo, kateri so bistveni elementi, ki omogočajo določitev običajnega prebivališča dojenčka. Čeprav je sodna praksa na tem področju obsežna, je nujno, da se za določitev otrokovega običajnega prebivališča celovito presojajo dejanske okoliščine posameznega primera.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄33

Zbornik 10. Dnevi stvarnega in zemljiškoknjižnega prava

dr. Franci Ježek, 6.9.2018

Kultura in umetnost

dr. Franci Ježek, Pravna praksa, 33/2018Zbornik vsebuje pisne predstavitve referatov in prispevkov, ki so jih udeleženci poslušali na predavanjih 5. in 6. junija 2018. Zbornik zanimivo predstavi širok spekter novosti in sprememb, ki so se zgodile od prejšnje konference, tako na področju geodetske stroke kot klasične stvarnopravne, zemljiškoknjižnopravne in prostorske ter gradbene zakonodaje. V zborniku najde vsak bralec in strokovnjak s področja stvarnega in civilnega prava vsaj delček zanimivih novosti, ki so se ob koncu leta 2017 in začetku leta 2018 uvrstile v ne tako široko, a pestro področje stvarnega in zemljiškoknjižnega prava in geodetske stroke.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄33

Svoboda izražanja, mediji in demokracija v postfaktični družbi

Marjan Kos, 6.9.2018

Kultura in umetnost

Marjan Kos, Pravna praksa, 33/2018Pred začetkom letošnjega poletja je knjižne police obogatila monografija z naslovom Svoboda izražanja, mediji in demokracija v postfaktični družbi in podnaslovom Filozofske, teoretične in praktične refleksije. Gre za delo, ki želi z razpravami vidnih akterjev iz slovenskega javnega prostora o pomenu in umestitvi svobode izražanja v sodobni čas prispevati k "poučenemu razpravljanju, učečemu poslušanju in argumentiranemu odzivanju".
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄33

Quod non vetat lex, hoc vetat fieri pudor

Janez Kranjc, 6.9.2018

Kultura in umetnost

Janez Kranjc, Pravna praksa, 33/2018Navedek je vzet iz Senekove tragedije Trojanke (334). Slovensko bi se glasil "Česar ne prepoveduje zakon, prepoveduje občutek za sram".
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄33

Pravni red in zdrava pamet

dr. Jože Mencinger, 6.9.2018

Pravoznanstvo

dr. Jože Mencinger, Pravna praksa, 33/2018Nedavno nas je navdušila korajža novogoriškega sodišča v znani bovški zgodbi s kubanskimi potnimi listi in samo zmeraj sitni Matevž Krivic je opazil, da ne gre za korajžo, ampak za pravilno uporabo pravnih norm in zdrave pameti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄33

Evidenčna javna naročila

mag. Matjaž Kovač, 6.9.2018

PRORAČUN

mag. Matjaž Kovač, Pravna praksa, 33/2018Izraz evidenčno javno naročilo ni definiran v zakonu, se pa v praksi uporablja za javna naročila, za katera je treba voditi le evidenco, njihova vrednost pa je nižja od mejnih vrednosti, določenih za uporabo postopkov v skladu z Zakonom o javnem naročanju (ZJN-3). Večina enostavnih naročil blaga, storitev ali gradnje se vodi v skladu s tako imenovanimi evidenčnimi naročili. Delež njihove oddaje je najvišji na splošnem področju in najnižji na področju obrambe in varnosti. Naročniki pogosto izvajajo evidenčne postopke, ki so glede na pravila ZJN-3 manj transparentni in konkurenčni.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄33

Judikalizacija zakonodajnega referenduma

Patricij Maček, 6.9.2018

Splošni državni akti, simboli in prazniki

Patricij Maček, Pravna praksa, 33/2018"Po eni strani me kot pravnika seveda veseli, da pravniki vse bolj odločajo tudi o političnih zadevah, po drugi strani pa me kot državljana ne veseli, saj s tem demokracija izgublja svoj sok, svojo vsebino," je povedal zaslužni profesor na PF Univerze v Ljubljani in predsednik Društva za ustavno pravo Slovenije dr. Franc Grad na razpravi z naslovom Judikalizacija zakonodajnega referenduma, ki je potekala po predstavitvi nove monografije Ustavnosodni nadzor zakonodajnega referenduma dr. Brune Žuber. Razpravo je 27. junija na PF Univerze v Ljubljani organiziralo Društvo za ustavno pravo Slovenije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄33

Kršitev avtorskih pravic - avtorsko delo - koncept TV oddaje

Avtor ni naveden, 6.9.2018

Intelektualna lastnina

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 33/2018Koncept televizijske oddaje je avtorsko delo. Ne gre le za idejo v smislu 1. točke prvega odstavka 9. člena ZASP, ki ni avtorskopravno varovana. Avtorja sta namreč svojo idejo izrazila ravno na način, da sta jo jasno zapisala v konceptu. Zgolj dejstvo, da koncept ni "zaživel" v avdiovizualni uprizoritvi dela, na opredelitev koncepta kot avtorskega dela ne vpliva.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄33

Organizmi, pridobljeni z mutagenezo, in previdnostno načelo

Katja Meško Kuralt, 6.9.2018

Varstvo okolja

Katja Meško-Kuralt, Pravna praksa, 33/2018V zadnjem času je v prehrambni industriji v porastu oznaka "brez GSO". Da bi razumeli, kaj to pomeni, je najprej treba pojasniti, kaj pomeni gensko spremenjeni organizem (v nadaljevanju GSO). Tako slovenska kot evropska zakonodaja določata, da je GSO organizem ali mikroorganizem, katerega genski material je spremenjen s postopki, ki ta material spreminjajo drugače, kot to poteka v naravnih razmerah s križanjem ali rekombinacijo (človek je izvzet). Natančneje, po tej definiciji so GSO tisti organizmi oziroma mikroorganizmi, ki se jih pridobi le z določenimi predpisanimi tehnikami oziroma metodami, med katere pa ne spadajo tehnike oziroma metode mutageneze. V luči varovanja zdravja ljudi in okolja je Sodišče Evropske unije v zadevi C-528/16 dne 25. julija 2018 razsodilo, da so organizmi, ustvarjeni s tehnikami oziroma metodami mutageneze, tudi gensko spremenjeni organizmi. Iz odločitve Sodišča EU tako izhaja, da novi načini za spreminjanje organizmov, tj. tehnike oziroma metode mutageneze, ne pomenijo, da bi morale biti te tehnike oziroma metode izvzete iz obstoječih standardov Evropske unije o GSO.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄33

Zloženke na "sto" načinov

dr. Nataša Hribar, 6.9.2018

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 33/2018Naslov sem tokrat zastavila nekoliko kulinarično. Ampak nikoli ne veš, morda bom pa res kaj skuhala. Ponovno se lotevam zloženk, ene tistih bolj muhastih pravopisnih tem. Ko lektoriram kakšno besedilo, v katerem je veliko zloženk, se namreč gradivo zbira kar samo od sebe. Za pravilno zapisovanje zloženk v slovenščini je potrebnega kar nekaj ne samo pravopisnega, temveč tudi slovničnega znanja, pa še zelo dobro moramo vedeti, kaj v konkretnem kontekstu, v katerem zloženko uporabimo, z njo želimo sporočiti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄33

Državne pomoči za okolje in energijo ter zaveze EU v režimih GATT/WTO in ECT

dr. Luka Martin Tomažič, 6.9.2018

Industrija in energetika, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Luka Martin-Tomažič, Pravna praksa, 33/2018Namen članka je prikazati napetosti, ki nastajajo med prizadevanji Evropske unije (EU) in držav članic na področju obnovljivih virov energije in njihovimi zavezami na področju mednarodnega ekonomskega prava. V obravnavi je novela Energetskega zakona (EZ-1), s katero ga zakonodajalec med drugim usklajuje s Smernicami za državno pomoč za varstvo okolja in energijo za obdobje 2014-2020 (2014/C 200/01).
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄33

Pravni napovednik

Patricij Maček, 6.9.2018

Ostalo

Patricij Maček, Pravna praksa, 33/2018Pravni napovednik
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄33

Narava sodelovalne dolžnosti stečajnega dolžnika

Jaka Pengov, 6.9.2018

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Jaka Pengov, Pravna praksa, 33/2018Dogmatska obravnava neke pravne ustanove pogosto prispeva k boljšemu razumevanju pravnih besedil in k spoznanju ter h kritiki pravne prakse, s čimer lahko pripomore, da je praksa prepričljivejša, predvidljivejša in učinkovitejša pri udejanjanju ciljev izbranega področja prava. V članku obravnavam značilnosti pravne ustanove sodelovalne dolžnosti stečajnega dolžnika. Gre za krajšo teoretsko analizo, katere sklepe je mogoče uporabiti pri upravljanju in vodenju stečajnih postopkov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄33

Uporabnost izkušnje nasledstva po nekdanji ČSZR za nasledstvo po SFRJ

Grega Pajnkihar, 6.9.2018

Akti o nasledstvu

Grega Pajnkihar, Pravna praksa, 33/2018Naslednje leto obeležujemo 15. obletnico veljavnosti Sporazuma o vprašanjih nasledstva (MSVN), katerega pogodbenice so države naslednice nekdanje skupne države, torej tudi Slovenija, njegov cilj pa je dokončna ureditev nasledstva pravic in obveznosti nekdanje SFRJ. Izvajanje MSVN zaznamujejo pomembni uspehi, kot so delitev zlatih rezerv, jugoslovanskih sredstev v tujih bankah, potekajoč proces delitve in prodaje diplomatskih objektov ter prva restitucija arhivskega gradiva iz nekdanjega jugoslovanskega diplomatskega arhiva. Na nekaterih področjih, kot so vračila kulturne dediščine, arhivov in prenesene devizne vloge, določila sporazuma še niso uresničena.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄33

Pravo javnega sektorja

dr. Albin Igličar, 7.9.2017

Kultura in umetnost

dr. Albin Igličar, Pravna praksa, 33/2017Knjiga o pravu javne uprave je posrečena kombinacija tipičnega učbenika in znanstvene monografije. Avtorja - prof. dr. Bojan Tičar in doc. dr. Iztok Rakar - sta povezala pojasnjevanje nekaterih elementarnih pojmov pravoznanstva in upravne vede z razpravljanjem o nedorečenih in odprtih problemih sodobne javne uprave. Tipično učbeniški del ilustrirajo številni shematični prikazi prvin pravnega reda, hierarhije pravnih aktov, strukture upravljavskega procesa, sistema zakonodaje javnih uslužbencev itd. Problemsko-raziskovalni del pa razpira vprašanja javnega interesa, javnega pooblastila, sistemizacije upravnega prava, pravne subjektivitete robotov, javnega sektorja, sodelovanja javnosti pri pripravljanju predlogov splošnih odločitev itd.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄33

Prepoved nepoštenih poslovnih praks po pravu EU (seveda) velja tudi za delo zasebnih družb za izterjavo odstopljenih terjatev bank

Zoran Skubic, 7.9.2017

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Zoran Skubic, Pravna praksa, 33/2017V času finančne in gospodarske krize so imeli z njenimi posledicami - če seveda odmislimo davkoplačevalce - največ opravka prav zasebni izterjevalci. Slabo zavarovana bančna posojila so postala mrtva teža bančnega sektorja, ki jo je bilo treba tako ali drugače likvidirati, odprodati, pa čeprav za delček prvotne vrednosti. Pod takšnim "tnalom" so se znašle tudi obveznosti iz potrošniških posojilnih pogodb, ki jih nosilci bodisi zaradi izgube zaposlitve bodisi zaradi drugih okoliščin, ki jih je kriza prinesla s seboj, preprosto niso več zmogli odplačevati. In kdo vse je prevzel te terjatve? Pogosto so bile to zasebne družbe, ki so se specializirale za izterjavo čim večjega dela odstopljenih terjatev. A življenje piše zanimive zgodbe, tudi tiste ne prav prijetne. Tako se je marsikje v praksi pripetilo, da se je tovrstnim dolžnikom dvakrat ali celo vzporedno rubilo, enkrat prek zasebnih izterjevalcev, drugič pa na podlagi sodne odločbe prek izvršitelja. Eno od vprašanj, ki se pri tem postavlja, pa je tudi, ali ni tovrstno ravnanje v nasprotju (tudi) s pravom EU?
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄33

Načelo formalne legalitete v izvršilnem postopku - ugovor izpolnitve obveznosti - plačilo davčnega odtegljaja za upnika s strani dolžnika

Avtor ni naveden, 7.9.2017

Civilni sodni postopki, Poravnava davkov in prispevkov

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 33/2017Presoja pravilnosti obračuna davčnega odtegljaja ni predmet civilnega izvršilnega postopka. Ker je dolžniku uspelo dokazati, da je davčni odtegljaj za upnika obračunal in plačal državi, je v okviru presoje utemeljenosti ugovora delne izpolnitve treba šteti, da je bila terjatev v višini plačanega davčnega odtegljaja izpolnjena, pri čemer izvršilnemu sodišču ni treba presojati, ali je bila višina davčnega odtegljaja pravilna oziroma, ali je pravilno, da je bil davčni odtegljaj sploh odtegnjen in plačan.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄33

Disciplinska sankcija je lahko pisno opozorilo

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 7.9.2017

Delovna razmerja

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 33/2017Zoper delavca smo uvedli disciplinski postopek in mu izrekli pisni opomin, v katerem smo ga opozorili, da bo v primeru ponovne kršitve uveden nov disciplinski postopek in sprožen postopek redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga. Prišlo je do ponovne kršitve.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄33

Uveljavljanje popravkov nepovratnih evropskih sredstev v pravdnem in upravnem postopku

Mužina Aleksij, Pohar Klemen, Rejc Žiga, 7.9.2017

Upravni postopek in upravne takse, Civilni sodni postopki

dr. Aleksij Mužina, dr. Klemen Pohar, Žiga Rejc, Pravna praksa, 33/2017Postopkovno gledano so lahko primeri, v katerih Republika Slovenija (RS) prek različnih organov v razmerju do posameznih prejemnikov uveljavlja popravke nepovratnih sredstev, precej različni. Odvisni so tako od pravnih okvirov izvajanja posameznega postopka dodelitve/izplačil sofinancerskih sredstev kot ne nazadnje tudi od časovne točke, v kateri RS ugotovi določene domnevne nepravilnosti, ki po njeni oceni botrujejo uveljavitvi posameznega popravka.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄33

Zakrčenost

Primož Cencelj, 7.9.2017

Ostalo

Primož Cencelj, Pravna praksa, 33/2017Letos sem imel veliko čast spremiti prvorojenca na prvi šolski dan in v mislih se mi je odvila prava refleksija lastnega prvega dne. Seveda pa je razmišljanje šlo v smeri primerjave časov in konceptov. Že predstava dobrodošlice za otroke je bila izjemno pomenljiva. Starejši otroci so samozavestno in odlično nastopili ter zaplesali. Je bilo pa zanimivo opazovati, da ko se je glasba zavrtela, so se ritmu predali samo nastopajoči in nekateri novi osnovnošolci. Starši, učitelji in celo učiteljica plesa pa so samo togo strmeli in opazovali.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄33

Odmor za dojenje

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 7.9.2017

Delovna razmerja

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 33/2017• Ali lahko delavka, ki dela s polovičnim delovnim časom, koristi pravico do odmora za dojenje?
<<   Prejšnja | Stran: 1 2 3 4 ... 26 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 33

Leto objave

2019(36) 2018(32) 2017(33) 2016(33)
2015(37) 2014(39) 2013(40) 2012(39)
2011(50) 2010(40) 2009(42) 2008(48)
2007(40) 2006(32) 2005(20) 2003(23)
2000(26) 1999(18)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

A B C ĆČ D ĐE F G H I J K L M N O P QR S Š T U V W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov