O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 1
Dokumenti od 1 do 15 (od skupaj 15)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄33

Zastonj ni vedno zaman, včasih pa je celo brezplačno

dr. Nataša Hribar, 5.9.2019

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 33/2019Tokrat sem za temo kotička izbrala dva prislova, ki ju nekateri - vsaj v vsakdanjem sporazumevanju - ne razlikujemo toliko, kot se dejansko razlikujeta; to sta prislova zastonj in zaman, dodajam pa jima še pomensko soroden prislov brezplačno. Da bo razlaga bolj konkretna, vam za začetek ponujam nekaj trditev, vi pa premislite, kakšna je pomenska razlika med njimi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄33

Zloženke na "sto" načinov

dr. Nataša Hribar, 6.9.2018

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 33/2018Naslov sem tokrat zastavila nekoliko kulinarično. Ampak nikoli ne veš, morda bom pa res kaj skuhala. Ponovno se lotevam zloženk, ene tistih bolj muhastih pravopisnih tem. Ko lektoriram kakšno besedilo, v katerem je veliko zloženk, se namreč gradivo zbira kar samo od sebe. Za pravilno zapisovanje zloženk v slovenščini je potrebnega kar nekaj ne samo pravopisnega, temveč tudi slovničnega znanja, pa še zelo dobro moramo vedeti, kaj v konkretnem kontekstu, v katerem zloženko uporabimo, z njo želimo sporočiti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄33

Zloženke ali besedne zveze? - 1. del

dr. Nataša Hribar, 7.9.2017

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 33/2017Pred kratkim sem v svoj elektronski predal dobila tole vprašanje gospe, ki redno spremlja moje kotičke: Biodinamika se piše skupaj, torej verjetno tudi biodinamični. Kaj pa biološko dinamični? Skupaj ali narazen? Z vezajem? Gospe sem odgovorila osebno, a odgovor želim deliti tudi z drugimi zvestimi bralci naše jezikovne rubrike.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄33

Bo EU Kitajski priznala status tržnega gospodarstva?

dr. Janja Hojnik, 25.8.2016

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Janja Hojnik, Pravna praksa, 33/2016Institucije EU in države članice čaka težavna jesen, saj se bodo morale odločiti o tem, ali bodo Kitajski odobrile status tržnega gospodarstva ali ne, pri čemer nobena od obeh možnosti ni brez resnih negativnih posledic za EU. Razlika med tržnimi in netržnimi gospodarstvi, ki se uporablja v mednarodni trgovini, je pomembna zlasti na področju antidumpinških dajatev, kjer posebna določba Sporazuma STO (GATT) omogoča, da se za države, ki ne izpolnjujejo meril za tržno gospodarstvo, upošteva posebna metodologija za obračun običajne cene. V netržnih gospodarstvih namreč velja, da cene na domačem trgu zaradi vladnih posegov niso zanesljive za določitev običajne cene na trgu, glede na katerega se presoja antidumpinška dajatev. Običajna posledica tega je, da so antidumpinške dajatve na blago iz netržnih gospodarstev višje od dajatev na blago iz tržnih gospodarstev.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄33

Prostorski prislovni zaimki

dr. Nataša Hribar, 25.8.2016

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 33/2016Naj tokratni kotiček začnem z nalogo: v spodnjih zgledih opazujte uporabo prislovnega zaimka kjer v vezniški vlogi in razmislite, ali so ga pisci besedila uporabili slovnično pravilno ali ne (vir besedil: http://www.sodisce.si ).
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄33

Sklanjanje prevzetih samostalnikov

dr. Nataša Hribar, 27.8.2015

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 33/2015Na nekem forumu sem zasledila vprašanje, kako se v slovenščini sklanja samostalnik oboa. Gre za prevzeto besedo, v kateri se drug ob drugem pojavita dva samoglasnika, ki zaznamujeta dva glasova; na samoglasnik (-o-) se namreč končuje osnova, samoglasniška pa je tudi končnica (-a). O sklanjanju prevzetih besed, v katerih dva ali več samoglasnikov zaznamuje en sam glas, bom spregovorila kdaj drugič.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄33

Nedoločnik in namenilnik

dr. Nataša Hribar, 28.8.2014

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 33/2014Na neki spletni strani sem prebrala zgrožen komentar ljubiteljice knjig in verjetno tudi slovenščine, ki se je jezila nad nepravilno uporabo nedoločnika in namenilnika v dveh romanih znanih slovenskih pisateljev, ki sta imela tako lektorja kot tudi korektorja, verjetno pa tudi urednika. Njeno zgražanje me je spodbudilo, da spregovorim nekaj besed o uporabi nedoločnika in namenilnika.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄33

Vikanje in polvikanje

dr. Nataša Hribar, 29.8.2013

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 33/2013Tokrat bom kotiček začela z nalogo: v spodnjih povedih tikanje pretvorite v vikanje in razmislite, katero obliko glagola ste uporabili. A si že plačala položnice? Kje si kupil ta hladilnik? Kdaj boš imel čas za pogovor? Kako si se pisala pred poroko? Slovenski knjižni jezik za vikanje uporablj
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄33

Snovanje novih Le Corbusierjevih stolpov Evrope

dr. Janja Hojnik, 30.8.2012

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Janja Hojnik, Pravna praksa, 33/2012Mnogi med nami se še dobro spomnimo, kako je bila pred desetimi leti na slovesni prireditvi v Evropskem parlamentu v Bruslju ustanovljena Konvencija za prihodnost Evrope, ki naj bi pripravila osnutek Ustave za Evropo - tisti ključni dokument, ki naj bi vzpostavil Združene države Evrope. Za predsednika Konvencije je bil postavljen nekdanji francoski predsednik Giscard d'Estaing, ki ni tratil priložnosti za poudarjanje vzporednic med "njegovo" konvencijo in konvencijo iz Filadelfije leta 1787, ki je zasnovala ustavo ZDA, pa čeprav v resnici, kar zadeva cilje in dosežke, med njima ni bilo prav nobene podobnosti. Na omenjeni otvoritvi je tedanji predsednik Komisije Romano Prodi poudaril, da želi evropsko demokracijo, ki bo temeljila na ljudeh in državah Evrope, in ne le na "zakonih peščice največjih, najmočnejših in najstarejših članov". To je bilo manj kot dva meseca po tistem, ko si je večina tedanjih državljanov EU denarnice napolnila s svežimi evrskimi bankovci in kovanci, ki jih je Prodi videl kot "antipasto" za prihodnje projekte evropske integracije in naj bi Evropski uniji dali novo identiteto. Je šlo res za pridobivanje nove identitete ali pa je EU za evro prodala svojo dušo?
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄33

Vejica v levem prilastku

dr. Nataša Hribar, 30.8.2012

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 33/2012S študenti sem večkrat naletela na primere, pri katerih si nismo bili enotni glede postavitve ene ali celo dveh vejic. Poglejmo si tale primer: Ali lahko delodajalec delavca, ki je na bolniški, premesti na drugo nižje delovno mesto z občutno nižjo plačo? Nekateri bi podčrtano besedno zvezo pustili z
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄33

Osebna imena

Nataša Hribar, 1.9.2011

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 33/2011Najbrž poznate odličnega slovenskega glasbenika z imenom Gal Gjurin. Morda ste tudi že slišali za kolobocije v zvezi z njegovim imenom - Gal se v njegovem primeru ne izgovarja Šgal], kot se sicer običajno pri tem imenu, temveč Šgau]. Pa me dostikrat sprašujejo, kako je s tem - je to prav ali narobe.
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄33

Pravna in socialna država?

Matjaž Hanžek, 26.8.2010

Pravoznanstvo

Matjaž Hanžek, Pravna praksa, 33/2010Članek iz revije Pravna praksa.
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄33

Nedoločnik in namenilnik

dr. Nataša Hribar, 26.8.2010

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 33/2010Članek iz revije Pravna praksa.
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄33

Pozaimljanje

dr. Nataša Hribar, 27.8.2009

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 33/2009Preberite spodnji primer: V danem primeru je namreč tožena stranka že več kot 20 let pred uveljavitvijo ZZad imela v uporabi in hasnovala navedena zemljišča in je z njimi gospodarila (zemljišče je imela v posesti, uporabljala in uživala) vse do vložitve tožbe ... Vas je kaj zmotilo? Mene je npr. z...
Naslovnica
Pravna praksa, 2005⁄33

Problem definicije terorizma

Beti Hohler, 1.9.2005

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Kazenski postopek

Beti Hohler, Pravna praksa, 33/2005hohler Terorizem je termin, ki v mednarodnem pravu nima enotne definicije. V zadnjih letih se stopnjujejo argumenti za tako definicijo, čeprav nekateri strokovnjaki poudarjajo, da gre v celoti za političen pojem in enotna definicija s pravnega stališča ni potrebna. Nedavni teroristični napadi ...
<<  Prejšnja | Stran: 1 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 33

Leto objave

2019(1) 2018(1) 2017(1) 2016(2)
2015(1) 2014(1) 2013(1) 2012(2)
2011(1) 2010(2) 2009(1) 2005(1)

Področja

2. PRAVNA PODROČJA 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGH IJKLMNOPQRSŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov