O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 6
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 131)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄33

Tihotapljenje migrantov: med suhoparnimi številkami in medijskim izmikanjem

Peter Jančič, 5.9.2019

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Peter Jančič, Pravna praksa, 33/2019Število migrantov, ki prek Balkana prihajajo v Slovenijo, vsak mesec prebije kak rekord. Julija 2019 je policija po nezakonitem prečkanju meje "ujela" že 1.740 migrantov. To je posledica državne politike dopuščanja tihotapljenja migrantov proti zahodnim državam. Blag odnos sproža "poteg," kakor to posledico opisujejo na policiji: zaradi tega se množice migrantov na balkanski poti zgrinjajo proti Bosni. Oblast tihotapljenje dopušča, ker je mejo težko zaščititi zaradi dolžine, pogledi vladnih strank, ali bi schengensko mejo sploh striktno varovali, pa so zelo različni.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄33

Sodniška samouprava v postkomunističnem sodstvu

Jan Zobec, 5.9.2019

Sodišča

Jan Zobec, Pravna praksa, 33/2019Na vprašanje, kaj je etika, ni lahko odgovoriti. Je pa lažje najti odgovor na vprašanje, kaj je sodniška etika. Vsaj na prvi, legalistični pogled se zdi tako. Odgovor daje namreč Zakon o sodnem svetu (ZSSve), ki v prvem odstavku 53. člena pove, da "kodeks sodniške etike določa pravila za službeno in zasebno ravnanje in vedenje sodnikov zaradi varovanja neodvisnosti, nepristranskosti in poštenosti sodnikov ter ugleda sodniške službe". Nato v naslednjem odstavku pravila sodniške etike postavi na raven pravno zavezujočih zapovedi, ko sodnikom zaukaže: "Sodniki so dolžni spoštovati kodeks sodniške etike pri opravljanju sodniške službe in zunaj nje." Sodniška etika kot agregat načel in usmeritev, ki naj bi spontano nastajale znotraj sodniškega poklica in ki naj bi sodnika usmerjale k ravnanju, ki je dobro za opravljanje sodniškega poklica v dobro ljudi, vladavine prava in človekovih pravic, je tako v slovenskem pravnem prostoru izgubila svojo nedolžnost. Nedolžnost v smislu ločenosti od prava in pripadnosti samorefleksiji ter svetu avtonomnega, kjer dominirajo vrednote, načela, cilji in smisel. Sodniška etika je postala del prava.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄33

Preklic pogojne obsodbe zaradi neizpolnitve posebnega pogoja - osebni stečaj obsojenca

Avtor ni naveden, 5.9.2019

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 33/2019Določitev posebnega pogoja v pogojni obsodbi med stečajnim postopkom nima učinka v smislu privilegiranja terjatve, ima pa učinek po zaključku stečajnega postopka; za terjatev, ki je določena kot posebni pogoj, odpust obveznosti ne učinkuje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄33

Franc Kangler in njegova pravica

Jakob Demšar, 5.9.2019

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Jakob Demšar, Pravna praksa, 33/2019Franca Kanglerja, nekdanjega mariborskega župana, sem spoznal na začetku 80. let prejšnjega stoletja kot dijaka Srednje šole za miličnike v Tacnu. Tam sem s kolegi predaval kriminalistiko odličnim fantom, med katere spadajo tudi nekdanji generalni direktorji policije Janko Goršek, Marjan Fank in Simon Velički. Na karierni poti sedanje policijske direktorice Tatjane Bobnar pa sem bil njen načelnik - takrat ljubljanskega kriminalističnega urada.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄33

Obseg izvršbe na denarna sredstva pri organizaciji za plačilni promet - čas plačila - poslovanje prek POS terminala - pobot terjatev

Avtor ni naveden, 5.9.2019

Civilni sodni postopki

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 33/2019Z odobritvijo plačila prejemnik plačila, opravljenega preko POS terminala, postane ne le imetnik terjatve do banke, lastnice POS terminala, za plačilo zneska odobrenega plačila, ampak postane v smislu določb ZIZ o izvršbi na dolžnikova denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet imetnik denarnih sredstev v višini zneska odobrenega plačila. Na to ne vpliva dejstvo, da so se od trenutka odobritve plačil preko POS terminala do nakazila na TRR prejemnika plačila, njegova denarna sredstva vodila na "tehničnem" računu pri banki. Ker stranke prejemnika plačila niso plačevale banki, pač pa prejemniku plačila, je šlo tudi v primeru sredstev, vodenih na "tehničnem" računu, za denarna sredstva prejemnika plačila in ne banke.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄33

Izbris starega intervjuja

Sonja Strle, 5.9.2019

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Sonja Strle, Pravna praksa, 33/2019Pobudnik se je na informacijskega pooblaščenca (IP) obrnil z vprašanjem, ali ima pravico zahtevati odstranitev intervjuja s spletne strani, ki ga je opravil leta 2010 in je po njegovem mnenju zastarel.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄33

Izključitev pravice do povračila škode zaradi neuporabe pravnih sredstev?

Jan Gantar, 5.9.2019

Obligacije

Jan Gantar, Pravna praksa, 33/2019Pravica do povračila škode je ena izmed človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Prvi odstavek 26. člena Ustave RS (URS) se glasi: "Vsakdo ima pravico do povračila škode, ki mu jo v zvezi z opravljanjem službe ali kakšne druge dejavnosti državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil s svojim protipravnim ravnanjem stori oseba ali organ, ki tako službo ali dejavnost opravlja." Navedena pravica seveda ni absolutna, saj je v skladu s tretjim odstavkom 15. člena URS omejena s pravicami drugih. Temu je treba dodati, da je človekove pravice mogoče omejevati tudi zaradi javne koristi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄33

Vračanje darila staršem

dr. Nana Weber, 5.9.2019

Obligacije

dr. Nana Weber, Pravna praksa, 33/2019Z nekdanjo partnerko sva v času skupnega življenja kupila stanovanje. Za en del sva vzela kredit, drugi, manjši del, pa je bil plačan tako, da so nama moji starši podarili 40.000 evrov. Starši so nad razpadom zunajzakonske skupnosti izjemno razočarani in hočejo, da denar vrneva. • Ali morava denar vrniti?
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄33

Čigav je kip dr. Janeza Drnovška?

Tomaž Pavčnik, 6.9.2018

Sodišča

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 33/2018Pravdo o spomeniku pokojniku, ki je bil predsednik dveh različnih držav, vmes še predsednik vlade druge izmed njiju pa še predsednik gibanja neuvrščenih povrh, torej o nesporni zgodovinski osebnosti, sem spremljal od začetka. Sprva iz medijev, kasneje prek sodb višjega in vrhovnega sodišča. Prvostopenjske sodbe, ki ni javno objavljena, nisem videl nikoli, saj me naključje, vtkano v načelo naravnega sodnika, ni pripustilo zraven ne na drugi ne na tretji stopnji sojenja, da bi o njej lahko presojal. Zdaj ko je še ustavno sodišče zavrnilo ustavno pritožbo (odločba Up-1005/15 z dne 31. maja 2018), se to pravno razmerje ne bo več spremenilo ne glede na morebitno sodbo ESČP.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄33

Poslovanje sodstva

Patricij Maček, 6.9.2018

Sodišča

Patricij Maček, Pravna praksa, 33/2018Četudi je bila spletna podstran Poslovanje sodstva v tej rubriki enkrat že predstavljena, se velja tokrat znova ustaviti pri njej. Bila je namreč posodobljena in zlasti nadgrajena z novimi podatki. Njen temeljni namen je presoja uspešnosti posameznega sodišča kot celotne organizacije in posameznih organov, ne pa presoja uspešnosti dela posameznega sodnika. Pri tem je na spletni strani posebej poudarjeno, da zgolj na osnovi objavljenih podatkov sodišč ni mogoče razvrščati na lestvico od najboljšega do najslabšega.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄33

Pravica do izbrisa osebnih podatkov pri ponudniku interneta

Matej Vošner, 6.9.2018

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo, ELEKTRONSKO TRGOVANJE IN POSLOVANJE

Matej Vošner, Pravna praksa, 33/2018Ali lahko naročnik od prejšnjega ponudnika interneta po Splošni uredbi o varstvu podatkov zahteva izbris vseh osebnih podatkov, ki jih je ta v času trajanja naročnine zbral o njem?
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄33

Običajno prebivališče otroka

Neža Kompare, 6.9.2018

Zakonska zveza in družinska razmerja

Neža Kompare, Pravna praksa, 33/2018Uredba Sveta (ES) št. 2201/2003 z dne 27. novembra 2003 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1347/2000 veže splošno pristojnost nacionalnih sodišč v zadevah starševske odgovornosti na običajno prebivališče otroka, vendar obenem ne definira, kaj običajno prebivališče sploh je. Sodišče Evropske unije je tokrat na podlagi predloga za sprejem predhodne odločitve razsodilo, kateri so bistveni elementi, ki omogočajo določitev običajnega prebivališča dojenčka. Čeprav je sodna praksa na tem področju obsežna, je nujno, da se za določitev otrokovega običajnega prebivališča celovito presojajo dejanske okoliščine posameznega primera.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄33

Kršitev avtorskih pravic - avtorsko delo - koncept TV oddaje

Avtor ni naveden, 6.9.2018

Intelektualna lastnina

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 33/2018Koncept televizijske oddaje je avtorsko delo. Ne gre le za idejo v smislu 1. točke prvega odstavka 9. člena ZASP, ki ni avtorskopravno varovana. Avtorja sta namreč svojo idejo izrazila ravno na način, da sta jo jasno zapisala v konceptu. Zgolj dejstvo, da koncept ni "zaživel" v avdiovizualni uprizoritvi dela, na opredelitev koncepta kot avtorskega dela ne vpliva.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄33

Načelo formalne legalitete v izvršilnem postopku - ugovor izpolnitve obveznosti - plačilo davčnega odtegljaja za upnika s strani dolžnika

Avtor ni naveden, 7.9.2017

Civilni sodni postopki, Poravnava davkov in prispevkov

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 33/2017Presoja pravilnosti obračuna davčnega odtegljaja ni predmet civilnega izvršilnega postopka. Ker je dolžniku uspelo dokazati, da je davčni odtegljaj za upnika obračunal in plačal državi, je v okviru presoje utemeljenosti ugovora delne izpolnitve treba šteti, da je bila terjatev v višini plačanega davčnega odtegljaja izpolnjena, pri čemer izvršilnemu sodišču ni treba presojati, ali je bila višina davčnega odtegljaja pravilna oziroma, ali je pravilno, da je bil davčni odtegljaj sploh odtegnjen in plačan.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄33

Uveljavljanje popravkov nepovratnih evropskih sredstev v pravdnem in upravnem postopku

Mužina Aleksij, Pohar Klemen, Rejc Žiga, 7.9.2017

Upravni postopek in upravne takse, Civilni sodni postopki

dr. Aleksij Mužina, dr. Klemen Pohar, Žiga Rejc, Pravna praksa, 33/2017Postopkovno gledano so lahko primeri, v katerih Republika Slovenija (RS) prek različnih organov v razmerju do posameznih prejemnikov uveljavlja popravke nepovratnih sredstev, precej različni. Odvisni so tako od pravnih okvirov izvajanja posameznega postopka dodelitve/izplačil sofinancerskih sredstev kot ne nazadnje tudi od časovne točke, v kateri RS ugotovi določene domnevne nepravilnosti, ki po njeni oceni botrujejo uveljavitvi posameznega popravka.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄33

Izgon mladoletnega tujca zaradi kaznivih dejanj

Lena Šutanovac, 7.9.2017

Človekove pravice, Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Lena Šutanovac, Pravna praksa, 33/2017Ob povečanju imigracije v Evropo v zadnjih letih je mogoče pričakovati tudi porast števila zadev pred Evropskim sodiščem za človekove pravice (ESČP), ki se ukvarjajo s tujci. V zadevi Külekci proti Avstriji se je ESČP ukvarjalo z vprašanjem, kdaj je dopustno iz države izgnati posameznika, ki je v tej državi odraščal, zaradi kaznivih dejanj, ki jih je storil kot mladoletnik?
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄33

Trnuljčica mednarodnih kaznivih dejanj se počasi prebuja

Mohor Fajdiga, 7.9.2017

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Mohor Fajdiga, Pravna praksa, 33/2017Nekdanji britanski premier Tony Blair bi se lahko kmalu spet znašel pred sodišči zaradi vojne v Iraku. Svojci padlih britanskih vojakov so namreč napovedali odškodninsko tožbo. Očitajo mu, da so bile smrti njihovih bližnjih posledica kaznivega dejanja agresije. Prepletanje mnenj mednarodnih pravnikov z dogajanjem v zvezi z vojno v Iraku, postavljeno zdaj v ožji nacionalni, zdaj v širši mednarodni kontekst, razkriva, kakšne so njihove možnosti za uspeh.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄33

Objava imen in priimkov nadzorovanih oseb v poročilu nadzornega odbora

Matej Vošner, 7.9.2017

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Matej Vošner, Pravna praksa, 33/2017Ali je končno poročilo nadzornega odbora, ki vsebuje imena in priimke nadzorovanih in drugih oseb (predsednik, člani in administratorji krajevne skupnosti ter zaposleni v občinski upravi), dopustno objaviti na občinski spletni strani?
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄33

Nasprotovanje dvigu vpisnine v OZS

Toni Tovornik, 7.9.2017

Odvetništvo in notariat

Toni Tovornik, Pravna praksa, 33/2017Ministrstvo za pravosodje je konec avgusta Vladi poslalo Predlog sklepa o zavrnitvi soglasja k Sklepu o spremembah in dopolnitvah Statuta Odvetniške zbornice Slovenije (OZS).
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄33

Banke morajo pri kreditiranju trpeti učinke negativnih referenčnih obrestnih mer

Igor Vuksanovič, 25.8.2016

Obligacije

Igor Vuksanovič, Pravna praksa, 33/2016Že pred časom je bančni pravnik Rok Rozman na straneh Pravne prakse predstavil svoja stališča do vprašanja upoštevanja negativnih vrednosti referenčnih obrestnih mer (euribor ali libor), kolikor obstoječe kreditne pogodbe bank skupno kreditno variabilno obrestno mero določajo po načelu (najpogosteje) euribor + fiksni pribitek. V tem članku bom predstavil svoje stališče do problema, ki je drugačno od Rozmanovega, obenem pa se bom omejil na situacijo, ko v kreditni pogodbi med banko in kreditojemalcem ni nič posebej dogovorjenega glede možnosti, da euribor pade pod nič (0), torej postane negativen.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄33

Navidezna solastnina

Nejc Zemljak, 25.8.2016

Lastnina in druge stvarne pravice

Nejc Zemljak, Pravna praksa, 33/2016Etažna lastnina lahko na podlagi pravnega posla nastane s sklenitvijo sporazuma o delitvi solastnine v etažno lastnino ali na podlagi enostranskega pravnega posla (akta o ustanovitvi etažne lastnine). V primeru nastanka na podlagi sporazuma o delitvi solastnine gre torej za neke vrste razdelitev solastnine sui generis. Razdelitev solastnine ter njene posledice pa so odvisne od tega, ali gre za dejansko solastnino ali pa je ta le navidezna, saj na stavbi obstaja tako imenovana dejanska etažna lastnina. Gre za razlike, ki so v sodni praksi dobro poznane in upoštevane, širša javnost pa jih morebiti ne pozna. Te razlike so tema pričujočega članka, saj iz njih izhaja cel kup zanimivih posledic.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄33

Proti terorizmu?

dr. Jože Mencinger, 25.8.2016

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Kazenski postopek

dr. Jože Mencinger, Pravna praksa, 33/2016Ker so počitnice, naj si tokrat privoščim izlet stran od "ekonomske analize prava", to je od poskusov razumeti in kot ekonomist razložiti pravne norme in njihovo delovanje. Namesto tega se bom lotil boja proti terorizmu in "terorizmu". Boj je v polnem razmahu, orožja so zelo različna, bolj ali manj pametna ali nespametna. Med slednja gre gotovo šteti rezilno ograjo ob Kolpi in Sotli. Ta pobija divjad in uničuje turizem in bo morda zaustavila kakšno družino ali zakrivila smrt kakšnega otroka, prav gotovo pa ne bo zaustavila nobenega terorista. Ni le nekoristna, že sama po sebi je prava sramota za državo, ki se ima za demokratično.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄33

Ustavimo nasilje!

Irena Vovk, 25.8.2016

Zakonska zveza in družinska razmerja

Irena Vovk, Pravna praksa, 33/2016Predlog novele Zakona o preprečevanju nasilja v družini (predlog ZPND-A), ki ga je na seji 28. julija 2016 sprejela Vlada, prinaša izrecno prepoved nasilja v družini in prepoved telesnega kaznovanja otrok. Svet Evrope namreč že od leta 1985 poziva države, da tudi z zakonom prepovedo telesno kaznovanje otrok. Kot prva je leta 1979 to storila Švedska.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄33

Pripis v osebnem stečaju na poštni ovojnici

Irena Vovk, 25.8.2016

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 33/2016Ali je lahko na zunanji strani poštne ovojnice (pošiljatelj je banka) poleg imena in priimka posameznika naveden pripis "v osebnem stečaju"?
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄33

Obseg zožitve pritožbenih razlogov zoper sodbo, izrečeno na podlagi sprejetega priznanja krivde

Leon Recek, 27.8.2015

Kazenski postopek

Leon Recek, Pravna praksa, 33/2015V drugem odstavku 370. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) je predpisano: "Sodba, izrečena na podlagi sprejetega priznanja krivde in sporazuma o priznanju krivde, se ne sme izpodbijati iz razloga po 3. točki prejšnjega odstavka, sodba, izrečena na podlagi sklenjenega sporazuma o priznanju krivde, pa ne zaradi odločb iz 4. točke prejšnjega odstavka, če je sodba izrečena v skladu s pogoji, ki jih je državni tožilec določil za priznanje krivde v obtožnici ali s sklenjenim sporazumom o priznanju krivde." Razlog iz 3. točke prvega odstavka 370. člena ZKP je zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja, odločbe iz 4. točke istega odstavka pa so odločba o kazenskih sankcijah, o odvzemu premoženjske koristi, o stroških kazenskega postopka, o premoženjskopravnih zahtevkih in o objavi sodbe v tisku, po radiu ali po televiziji.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 6 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 33

Leto objave

2019(8) 2018(5) 2017(6) 2016(5)
2015(9) 2014(6) 2013(7) 2012(8)
2011(7) 2010(10) 2009(8) 2008(12)
2007(6) 2006(10) 2005(6) 2003(6)
2000(5) 1999(7)

Področja

< Vsi 2. PRAVNA PODROČJA 2.1. PRAVOSODJE 2.2. UPRAVNO PRAVO 2.3. CIVILNO PRAVO 2.4. KAZNOVALNO PRAVO

Avtorji

A B C ĆČD ĐE F G H I J K L M N OP QR S Š T UV W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov