O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 50)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄33

Davčni zastopnik po ZDDV-1

Avtor ni naveden, 1.9.2011

Davek na dodano vrednost in trošarine

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 33/2011V praksi se pogosto pojavljajo vprašanja glede izvajanja določb o davčnih zastopnikih, njihovih obveznostih in njihovi odgovornosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄33

Neupravičena omejitev stikov obsojenk z zunanjim svetom

Avtor ni naveden, 1.9.2011

Človekove pravice

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 33/2011Na podlagi obvestila, da dve obsojenki v Zavodu za prestajanje kazni zapora (ZPKZ) Ig gladovno stavkata, ker so jima bili omejeni stiki z zunanjim svetom, sta predstavnika Varuha obiskala ZPKZ Ig ter se z njima in zaposlenimi tudi pogovorila.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄33

Novela ZDDPO-2F

Avtor ni naveden, 1.9.2011

Davek od dohodka pravnih oseb

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 33/2011Pojasnilo DURS, št. 4200-1393/2011, 26. julij 2011 V Ur. l. RS, št. 59/11 je objavljen Zakon o dopolnitvah Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2), ki je začel veljati 26. julija 2011. Na podlagi novele ZDDPO-2F se v Zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2)
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄33

Prenos upravljanja vzajemnih skladov po ZDDV-1

Avtor ni naveden, 1.9.2011

Davek na dodano vrednost in trošarine

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 33/2011Ali je odplačen oziroma neodplačen prenos upravljanja vzajemnega sklada na prevzemno družbo prenos podjetja iz 10. člena Zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV-1)?
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄33

Pogodba, sklenjena v koliziji interesov

Luigi Varanelli, 1.9.2011

Obligacije

dr. Luigi Varanelli, Pravna praksa, 33/2011Vsak človek je nosilec lastnih interesov. Družbena pravila, ki so stara skoraj toliko, kot je staro človeštvo, določajo merila in omejitve varovanja lastnih interesov. Pravna norma ni nič drugega kot pravilo za določanje in omejevanje interesnih sfer posameznikov in skupin. V večini primerov je moč doseči cilje, povezane z lastnimi interesi, brez poseganja v interese drugih subjektov ali njihovega omejevanja; včasih pa je mogoče doseči te cilje in varovati lastne pravne sfere le z omejevanjem interesov drugih. Z namenom varovanja skupnih interesov se ustanovijo skupine, s katerimi je te interese laže doseči. Skupine, kot so politične stranke, sindikati, društva, organizacije, gospodarske družbe, morda celo država, so odraz te preproste ugotovitve. Kaj se zgodi v tistih primerih, ko so interesi med seboj v navzkrižju? Kako se pravni redi odzivajo v primerih, ko obstaja kolizija interesov?
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄33

Predolg kazenski postopek krši pravico do družinskega življenja

Nana Weber, 1.9.2011

Varstvo človekovih pravic

mag. Nana Weber, Pravna praksa, 33/2011Slovenija se je vnovič znašla v postopku pred Evropskim sodiščem za človekove pravice (ESČP) zaradi predolgotrajnih sodnih postopkov. Tokrat je ESČP triletno trajanje kazenskega postopka, ki je pritožniku znatno otežilo stike z otrokom, označilo za kršitev pravice do družinskega življenja. Čas je že, da se vprašamo, ali je vzrok dejstvu, da se Sloveniji oziroma njenemu pravosodnemu sistemu redno očita predolgotrajnost postopkov, zgolj naključno tako veliko število teh primerov ali pa gre vendarle za sistemsko težavo, ki znižuje ugled Slovenije, predvsem pa zmanjšuje pravno varnost. Žal se zdi, da drži slednje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄33

Listina EU o temeljnih pravicah dopušča odobritev pravne pomoči pravnim osebam

Katarina Vatovec, 1.9.2011

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Katarina Vatovec, Pravna praksa, 33/2011Luksemburško sodišče je v zadevi DEB prvič po uveljavitvi Lizbonske pogodbe razlagalo Listino EU o temeljnih pravicah. Ob upoštevanju Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) ter izdatni preučitvi sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) in ureditev držav članic je odgovorilo na vprašanje, ali nalaga načelo učinkovitega sodnega varstva iz 47. člena Listine odobritev pravne pomoči pravnim osebam v primerih, ko je od te odobritve odvisno sodno uveljavljanje kršitev prava EU pred nacionalnimi sodišči. Aktualno vprašanje v času gospodarske krize, ko se družbe utapljajo v rdečih številkah in bi za vložitev odškodninskega zahtevka zaradi domnevne kršitve prava EU utegnile prositi za pravno pomoč, kot je to storila družba DEB.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄33

Pasti evolucije

Matjaž Ambrož, 1.9.2011

Ostalo

dr. Matjaž Ambrož, Pravna praksa, 33/2011Ameriški socialni psihologi so prišli do nenavadne ugotovitve, da je eden od generatorjev človeške nesreče - luksuz. Ljudje so namreč pripravljeni plačati visoke premije za ugledno znamko, domnevno privlačno obliko ali nepotrebne funkcije in odlike, ki jih ima neki izdelek (na primer stotine metrov globine, ki jih elegantna moška ura zdrži pri potapljanju, ali pa visoko terensko zmogljivost avtomobila, ki ga uporabljamo v glavnem za vožnjo po asfaltiranih cestah). Za tako, na prvi pogled neracionalno vedenje vendarle obstaja evolucijska
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄33

Dolgotrajnost odločanja o pritožbi na drugostopenjskem organu

Avtor ni naveden, 1.9.2011

Človekove pravice

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 33/2011Na Varuha se je februarja 2011 obrnil pobudnik, ki je zatrjeval, da je prek odvetniške pisarne septembra 2010 na Ministrstvo za kulturo vložil pritožbo zoper sklep Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije in da odločitve o pritožbi vse do dne, ko se je obrnil na Varuha, ni prejel.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄33

Primerjalno korporacijsko upravljanje

Katarina Zajc, 1.9.2011

Kultura in umetnost

dr. Katarina Zajc, Pravna praksa, 33/2011Pred kratkim me je prijetno presenetila knjiga Comparative Corporate Governance (s podnaslovom An Overview on US and some EU Countries' Corporate Legislation and Theory), ki jo je napisal dr. Rado Bohinc (Fakulteta za management v Kopru, Univerza na Primorskem, 545 strani). Knjiga je izšla v angleščini in menim, da je to njena prednost, saj avtor v njej primerjalno obravnava tudi Slovenijo, kar bo za tuje bralce, bodisi za akademike bodisi praktike, zelo dobrodošlo, saj velikokrat trčijo ob jezikovno oviro pri raziskovanju in analiziranju slovenske korporacijske zakonodaje in prakse. Za slovenske bralce pa bo - glede na to, da vsa sodna praksa EU in zakonodaja še nista prevedeni v slovenščino - dober "trening" za branje v tujem jeziku.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄33

Spremembe ZFPPIPP

Irena Vovk, 1.9.2011

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Irena Vovk, Pravna praksa, 33/2011Na Ministrstvu za pravosodje se je 24. avgusta 2011 sestala mešana strokovna delovna skupina za pripravo predloga novele Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP-E), katere člani so razpravljali o pobudah za spremembe tega zakona.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄33

Legitimacija posameznika

Irena Vovk, 1.9.2011

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 33/2011Podjetje, ki opravlja trgovsko dejavnost, ima tudi skladišče, v katerem se prevzema in oddaja blago. V skladišču je že prišlo do zlorabe, saj se je šofer ob prevzemu blaga predstavil za nekoga drugega. Zato v podjetju razmišljajo o pripravi navodil za delo skladiščnikov, po katerih naj bi se šofer pred predajo blaga legitimiral, izdelala pa naj bi se tudi fotokopija osebnega dokumenta in prometnega dovoljenja vozila. Na dobavnico bi se poleg imena skladiščnika, ki bi izdal blago, vpisalo še ime in priimek šoferja ter registrsko številko vozila. Ali bi bilo to v skladu z določbami Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1)?
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄33

Osebna imena

Nataša Hribar, 1.9.2011

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 33/2011Najbrž poznate odličnega slovenskega glasbenika z imenom Gal Gjurin. Morda ste tudi že slišali za kolobocije v zvezi z njegovim imenom - Gal se v njegovem primeru ne izgovarja Šgal], kot se sicer običajno pri tem imenu, temveč Šgau]. Pa me dostikrat sprašujejo, kako je s tem - je to prav ali narobe.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄33

Spremljanje izdatkov javnih institucij

Irena Vovk, 1.9.2011

Uprava

Irena Vovk, Pravna praksa, 33/2011(http://supervizor.kpk-rs.si) Jezik: slovenščina Tip: del spletišča Komisije za preprečevanje korupcije, (www.kpk-rs.si) Vzdrževanost: dobra Multimedijska podpora: različne e-publikacije, možnost e-prijave nepravilnosti - koruptivnih dejanj, možnost e-vprašanj v zvezi
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄33

Posredovanje podatkov policiji

Irena Vovk, 1.9.2011

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 33/2011Ali lahko javna ustanova (šola) posreduje podatke o zakoniti zastopnici mladoletnika kriminalistom, ki obravnavajo primer suma kaznivega dejanja nekega učitelja, brez njene vednosti? Ali lahko razrednik pobere izjave mladoletnih dijakov zoper učitelja brez dovoljenja staršev, ravnatelj pa te neanonimne izjave posreduje kriminalistom, hkrati s podatki o njihovih starših?
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄33

Pristnost

Tomaž Pavčnik, 1.9.2011

Uprava

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 33/2011Lopata bagra zagrabi kot velikanova pest. Pod seboj drobi zidove in tramove, kakor da je vse iz slame in blata, ter tako vse do večera. Naslednji dan znova pokajo stekla in vrata, ključavnice, kljuke, vse se sesuva v kup prahu, črepinj in železja. Delavci škropijo z vodo, da bi se kdo v zgoščinah prahu ne zadušil. Po nekaj dneh, ko ne stojijo več niti škrbine nekdanjih pročelij, pridejo tovornjaki. Ure in dneve odvažajo material nekam stran spred oči. To je pogreb neke stavbe, ki se je čez nekaj let več ne bo nihče spominjal.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄33

Še kdo dvomi v vpliv digitalnih socialnih omrežij?

Jure Mikuž, 1.9.2011

Ostalo

Jure Mikuž, Pravna praksa, 33/2011Ko sem se pred približno dvema letoma pogovarjal z uglednim slovenskim gospodarstvenikom, sem mu mimogrede navrgel, da se v ZDA dogaja nekaj zelo zanimivega. Na finančnih trgih se vsi pripravljajo na prihod novih vrednostnih papirjev podjetij, ki pred desetletjem bodisi še niso obstajala bodisi so bila v svojih zagonskih fazah. Ko sem mu razložil osnovne principe delovanja socialnih omrežij, kot so denimo Facebook, Twitter, LinkedIN in podobna, je zamahnil z roko in dejal, da so ta orodja sicer že zaznali, vendar po njegovem mnenju v njih ni prihodnosti, zato so blokirali internetne domene teh podjetij za svoje zaposlene. Danes tega gospodarstvenika ni več na sceni, saj je podjetje, ki ga je vodil, skoraj že propadlo, ker so ga prehiteli konkurenti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄33

Zakonodajna dejavnost

Dušan Štrus, 1.9.2011

Kultura in umetnost

dr. Dušan Štrus, Pravna praksa, 33/2011Pred kratkim je pri GV Založbi v zbirki Pravna obzorja izšla knjiga dr. Albina Igličarja Zakonodajna dejavnost (355 strani). Pomembno je poudariti, da se dr. Igličar s proučevanjem področja zakonodajne dejavnosti ukvarja že več kot 30 let. Kot profesor za predmet zakonodajni proces in nomotehniko ter sociologijo prava na PF Univerze v Ljubljani je v tem času ustvaril bogato osebno bibliografijo, ki šteje ne le več deset, temveč več kot sto monografij, člankov in drugih strokovnih prispevkov s področja zakonodajne dejavnosti in nomotehnike. Vse to pa pomeni, da je dr. Igličar v svoji zadnji knjigi združil bogato znanje tudi s pomočjo gradiva, ki ga je zbiral v vseh letih dosedanjega znanstvenoraziskovalnega dela.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄33

Odmera letnega dopusta

Nataša Belopavlovič, 1.9.2011

Delovna razmerja

mag. Nataša Belopavlovič, Pravna praksa, 33/2011V občinski upravi smo 6. julija 2011 zaposlili javno uslužbenko za določen čas do 31. julija 2012 zaradi nadomeščanja javne uslužbenke na porodniškem dopustu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄33

Poškodba pri opravljanju javnih del - odškodninska odgovornost Zavoda RS za zaposlovanje

Avtor ni naveden, 1.9.2011

Obligacije, Delovna razmerja

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 33/2011Pri opravljanju javnih del, na katera delavca napoti Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, tega ni mogoče šteti za delodajalca v smislu določb ZTPDR
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄33

globus

Dean Zagorac, 1.9.2011

Ostalo

Dean Zagorac, Pravna praksa, 33/2011ZDA: snemanje policijske akcije v javnosti ni več sporno 26. 8. - Policijsko akcijo v javnosti lahko posname vsakdo, saj je to v skladu z varstvom svobode izražanja iz prvega amandmaja k ameriški ustavi, je odločilo ameriško prizivno sodišče prvega okrožja. "Z zbiranjem informacij o državnih uradni
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄33

Vprašanje glede premij PDPZ

Avtor ni naveden, 1.9.2011

Davki občanov in dohodnina

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 33/20111. Delodajalec plačuje za delojemalca mesečno premijo PDPZ, ki presega 24 odstotkov prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje na mesečni ravni. Delodajalec konec leta izplača božičnico, zato letni znesek premij PDPZ ne presega 24 odstotkov prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Glede na pojasnila DURS, da se neobdavčeni znesek ugotavlja na letni ravni, delodajalec meni, da ni treba obračunati bonitete?
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄33

Veljavnost kolektivne pogodbe - procesne predpostavke za tožbo - arbitraža

Avtor ni naveden, 1.9.2011

Delovna razmerja

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 33/2011Med strankami kolektivne pogodbe se vodi spor o veljavnosti kolektivne pogodbe (oziroma aneksa k njej) in njenem izvrševanju, torej za spor, kakor je opredeljen v točki a 6. člena ZDSS-1. Spori, ki naj bi jih reševala arbitraža iz drugega odstavka 148. člena Kolektivne pogodbe, pa so le spori, ki nastanejo, če se stranki ne sporazumeta o vsebini sprememb in dopolnitev veljavne kolektivne pogodbe. Nižji sodišči sta zato to določilo zmotno uporabili, ko sta šteli, da ureja tudi predmetni spor in da zato predlog ni dopusten, ker predlagatelj ni sprožil postopka pred arbitražnim svetom.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄33

Višina odškodnine zaradi smrti bližnjih

Avtor ni naveden, 1.9.2011

Obligacije

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 33/2011Stališče, da v primeru smrti več bližnjih oseb ni mogoče matematično podvajati zneskov odškodnine za duševne bolečine, ki se prisojajo, ko oškodovancu umre le ena bližnja oseba, ni pravilno.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄33

Obdavčenje dobitkov od iger na srečo

Avtor ni naveden, 1.9.2011

Druge davščine in olajšave

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 33/2011Pojasnilo DURS, št. 461-26/2011-1, 22. junij 2011 Zakon o igrah na srečo (ZIS) v 10. členu določa klasične igre na srečo, ki so številčne loterije, loterije s trenutno znanim dobitkom, kviz loterije, tombole, loti, športne napovedi, športne stave, srečelo
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 33

Leto objave

< Vsi
2011(50)
> September(50)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 12. OSTALO

Avtorji

A B CĆČDĐEFG H IJK LM NOP QR SŠ TUV W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov