O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 33)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄33

Boj za pravice narodnostnih manjšin v Uniji se nadaljuje pri kohezijski politiki

Zoran Skubic, 5.9.2019

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 33/2019V juliju 2013 je združenje predstavnikov narodnostnih manjšin različnih držav EU, med katerimi je tudi Valentin Inzko, predsednik zamejskega Narodnega sveta koroških Slovencev, Evropski komisiji predložilo predlog za evropsko državljansko pobudo (EDP) "Minority SafePack - Milijon podpisov za raznolikost v Evropi". Ta pobuda je EU pozvala k izboljšanju zaščite oseb, ki pripadajo nacionalnim in jezikovnim manjšinam, ter krepitvi kulturne in jezikovne raznolikosti na njenem celotnem ozemlju.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄33

Izbris starega intervjuja

Sonja Strle, 5.9.2019

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Sonja Strle, Pravna praksa, 33/2019Pobudnik se je na informacijskega pooblaščenca (IP) obrnil z vprašanjem, ali ima pravico zahtevati odstranitev intervjuja s spletne strani, ki ga je opravil leta 2010 in je po njegovem mnenju zastarel.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄33

Odpravnina ob upokojitvi ob pretrgani delovni dobi

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 5.9.2019

Delovna razmerja

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 33/2019Delavec je bil zaposlen pri delodajalcu skupaj šest let (3 + 3), vendar z vmesno prekinitvijo dveh let, ko je bil zaposlen pri drugem delodajalcu. • Ali delavcu pripada odpravnina ob upokojitvi, saj je bil pri delodajalcu neprekinjeno zaposlen le zadnja tri leta?
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄33

Izračun odpravnine pri pogodbi za določen čas

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 6.9.2018

Delovna razmerja

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 33/2018Delavec je bil pri nas zaradi povečanega obsega dela od 27. novembra 2017 do 22. decembra 2017 zaposlen za določen čas. Za november 2017 je prejel 152 evrov, za december pa 690 evrov bruto plače. V drugem primeru je bil delavec zaradi povečanega obsega dela od 22. novembra 2017 do 22. decembra 2017 zaposlen za določen čas. Za november je prejel 262 evrov, za december pa 652 evrov bruto plače.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄33

Mnenje komisije za odpoved pogodbe o zaposlitvi

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 6.9.2018

Delovna razmerja, ZAPOSLOVANJE IN BREZPOSELNOST

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 33/2018Od komisije smo dobili mnenje, da naša delavka zaradi invalidnosti ni zmožna opravljati dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi in da ji kot delodajalec utemeljeno ne moremo ponuditi nove pogodbe o zaposlitvi, zato obstaja podlaga za odpoved pogodbe o zaposlitvi brez ponudbe nove.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄33

Prepoved nepoštenih poslovnih praks po pravu EU (seveda) velja tudi za delo zasebnih družb za izterjavo odstopljenih terjatev bank

Zoran Skubic, 7.9.2017

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Zoran Skubic, Pravna praksa, 33/2017V času finančne in gospodarske krize so imeli z njenimi posledicami - če seveda odmislimo davkoplačevalce - največ opravka prav zasebni izterjevalci. Slabo zavarovana bančna posojila so postala mrtva teža bančnega sektorja, ki jo je bilo treba tako ali drugače likvidirati, odprodati, pa čeprav za delček prvotne vrednosti. Pod takšnim "tnalom" so se znašle tudi obveznosti iz potrošniških posojilnih pogodb, ki jih nosilci bodisi zaradi izgube zaposlitve bodisi zaradi drugih okoliščin, ki jih je kriza prinesla s seboj, preprosto niso več zmogli odplačevati. In kdo vse je prevzel te terjatve? Pogosto so bile to zasebne družbe, ki so se specializirale za izterjavo čim večjega dela odstopljenih terjatev. A življenje piše zanimive zgodbe, tudi tiste ne prav prijetne. Tako se je marsikje v praksi pripetilo, da se je tovrstnim dolžnikom dvakrat ali celo vzporedno rubilo, enkrat prek zasebnih izterjevalcev, drugič pa na podlagi sodne odločbe prek izvršitelja. Eno od vprašanj, ki se pri tem postavlja, pa je tudi, ali ni tovrstno ravnanje v nasprotju (tudi) s pravom EU?
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄33

Disciplinska sankcija je lahko pisno opozorilo

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 7.9.2017

Delovna razmerja

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 33/2017Zoper delavca smo uvedli disciplinski postopek in mu izrekli pisni opomin, v katerem smo ga opozorili, da bo v primeru ponovne kršitve uveden nov disciplinski postopek in sprožen postopek redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga. Prišlo je do ponovne kršitve.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄33

Odmor za dojenje

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 7.9.2017

Delovna razmerja

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 33/2017• Ali lahko delavka, ki dela s polovičnim delovnim časom, koristi pravico do odmora za dojenje?
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄33

Državna revizijska komisija je sodišče v smislu člena 267 Pogodbe o delovanju EU

dr. Jorg Sladič, 7.9.2017

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Jorg Sladič, Pravna praksa, 33/2017V slovenski pravni teoriji se posamično že dalj časa zastopa stališče, da je na področju javnega naročanja Državna revizijska komisija sodišče v smislu člena 267 Pogodbe o delovanju EU (PDEU). Pojem sodišča v smislu prava EU je avtonomni pojem in se ne določa po pojmovanju slovenskega prava. Temelj v prid stališču, da gre za sodišče v smislu člena 267 PDEU, je sodna praksa Sodišča EU, ki je nastala na podlagi starejše avstrijske ureditve pravnih sredstev zoper odločitve javnega naročnika.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄33

Pristojnost mestnih občin za vodenje registra upravnikov stavb

dr. Miloš Senčur, 7.9.2017

LOKALNA SAMOUPRAVA

dr. Miloš Senčur, Pravna praksa, 33/2017Senat Vrhovnega sodišča RS je v revizijskem postopku o pomembnem pravnem vprašanju, kdo je pristojen za vodenje registra upravnikov stavb, zaradi zmotne razlage materialnega prava sprejel povsem napačno stališče. V sodbi v zadevi X Ips 313/2014 z dne 15. februarja 2017 je namreč izhajal iz temeljne podmene, da gre pri nalogi vodenja registra upravnikov stavb (ter pri izdajanju odločb o izbrisu starega upravnika in vpisu novega upravnika v register), ki jo opravljajo mestne občine, za preneseno pristojnost v smislu drugega odstavka 140. člena Ustave RS. Ker je navedeno izhodišče napačno, so napačni tudi izrek in nosilni razlogi obrazložitve sodbe. Odločitev senata Vrhovnega sodišča pa obenem pomeni nedopusten poseg v ustavno načelo o zagotovitvi lokalne samouprave in položaj mestnih občin, ki so ustavna kategorija. Če bi se člani senata podrobneje seznanili vsaj z eno referenčno odločbo Ustavnega sodišča RS, ki obravnava vprašanja v zvezi z izvirnim in s prenesenim delokrogom lokalne samouprave, do take sodbe ne bi moglo priti. Iura novit curia?
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄33

Ali v delovnem pravu obstaja pravica do izklopa?

Starič Klemen, Mićić Nadja, 7.9.2017

Delovna razmerja

Klemen Starič, Nadja Mićić, Pravna praksa, 33/2017Razširjenost uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije (v nadaljevanju: IKT) je zabrisala mejo med delovnim časom in časom počitka. Zaradi težnje delodajalca po zagotavljanju hitrih in uporabniku prijaznih storitev je delavec za njihovo implementacijo pogosto dosegljiv izven delovnega časa. Odgovarjanje na službena elektronska sporočila ali dosegljivost delavca prek mobilnega telefona pred in po končanem delovniku postaja praksa vedno večjega števila delavcev. Pri tem pa se pojavlja vprašanje, ali trenutna delovnopravna ureditev delavcu zagotavlja t. i. pravico do izklopa, ki bi ponovno postavila mejo med delovnim časom in časom počitka.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄33

Še o pravici do zasebne reprodukcije po pravu EU: kje tožiti?

Zoran Skubic, 25.8.2016

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 33/2016Problematika kolektivnega uveljavljanja avtorskih pravic ima tudi v Sloveniji že precej "dolgo brado", na kar konec koncev kažejo tudi peripetije glede (skorajšnjega?) sprejema predloga Zakona o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic. Nič drugače ni drugod po Evropski uniji, le da so poudarki ponekod drugačni. Tako si avstrijsko združenje avtorjev že dalj časa prizadeva urediti vprašanje določitve višine primernega nadomestila, ki še lahko bremeni potrošnika pri kupovanju praznih medijev. A ker je na drugi strani multinacionalka Amazon, rešitev ni lahko najti. Tako se je v luči uredbe o sodni pristojnosti zapletlo že pri določitvi pristojnega sodišča. Sodišče EU je tako soočeno z dilemo, ali se lahko že vložitev zahtevka za plačilo nadomestila za prodajo praznih medijev šteje za "zadevo v zvezi z delikti in kvazidelikti" v smislu 3. točke 5. člena uredbe, kar bi pomenilo, da so za obravnavanje tovrstnih sporov pristojna nacionalna sodišča kraja, kjer so bili ti prazni nosilci podatkov prvič dani v promet. Odgovor je nekoliko presenetljivo - da.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄33

Pravila organizacije delovnega časa zdravnikov na usposabljanju po pravu EU

Zoran Skubic, 27.8.2015

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 33/2015Pravila EU prežemajo praktično vse pore naše normativne resničnosti. Gre za pomembne - čeprav pogosto precej normodajno konfuzne - varovalke, ki urejajo pravice, ki jih pogosto štejemo za precej samoumevne. Ena od njih je tudi pravica do odmorov in obdobij počitka med delovnim časom, ki izhaja iz Direktive 2003/88/ES o organizaciji delovnega časa. Gre za univerzalno pravico vseh delavcev, tudi zdravnikov na usposabljanju.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄33

Davčna zatajitev po noveli KZ-1C

dr. Liljana Selinšek, 27.8.2015

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Liljana Selinšek, Pravna praksa, 33/2015Po dolgih letih nejasnih konceptov, težav in razprav, povezanih s pragom kaznivosti pri kaznivem dejanju davčne zatajitve, je Zakon o spremembah in dopolnitvah Kazenskega zakonika (KZ-1C), ki bo začel veljati 20. oktobra 2015, posegel v opis tega kaznivega dejanja na način, ki konkretno naslavlja odprta vprašanja in dileme. Iz primerjave besedila prvega in drugega odstavka 249. člena KZ-1 pred novelo KZ-1C in po njej izhajata dve bistveni spremembi v opredelitvi kaznivega dejanja davčne zatajitve, ki sta tudi predmet analize tega prispevka. Prvič, dejanje je lahko po novem izvršeno z enim ali več ravnanji (tudi serijsko), ki se nanašajo na eno ali več vrst davčnih in drugih predpisanih obveznosti. In drugič, za prag kaznivosti je relevantna skupna višina (seštevek) utajenih oziroma prigoljufanih obveznosti v obdobju največ 12 zaporednih mesecev.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄33

Plačilo za delo

Nataša Skubic, 27.8.2015

Ostalo

Nataša Skubic, Pravna praksa, 33/2015Plačilo za delo je po pogodbi o zaposlitvi sestavljeno iz plače, ki mora biti vedno v denarni obliki, in morebitnih drugih vrst plačil,če je tako določeno s kolektivno pogodbo (126. člen Zakona o delovnih razmerjih - ZDR-1). V prejšnjem kotičku sem pisala o plači in ugotovila, da je pojem plačilo za delo vsebinsko širši od pojma plača, saj zajema tako plačo kot tudi morebitne druge vrste plačil, ki jih je na podlagi pogodbe o zaposlitvi delodajalec dolžan plačati delavcu za njegovo delo. Opozorila sem, da čeprav je v slovenskem pravnem redu vsebinska razlika med pojmoma plačilo za delo in plača, se pojma pogosto uporabljata kot sopomenki ter odpirata številna terminološka vprašanja tako v slovenščini kot tudi v drugih jezikih (tako tudi Kresal, B.: Pravna ureditev plače. Bonex, Ljubljana 2001, str. 181-186).
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄33

S kaznovalnim nalogom nad zdravniško povzročitev smrti iz malomarnosti

Nika Skvarča, 28.8.2014

Varstvo človekovih pravic

Nika Skvarča, Pravna praksa, 33/2014Gray je bolehal za ledvičnimi kamni. Včasih so bile kolike tako zelo hude, da je bilo treba poklicati dežurnega zdravnika, da mu je olajšal bolečine. Tako je bilo tudi pred šestimi leti, nekega zimskega popoldneva. Na klic se je odzval nemški zdravnik U., ki je dan poprej nastopil službo v Združenem kraljestvu. Kot je pozneje napisal, je bil tistega dne zelo utrujen in zmeden, saj je šele prejšnjega dne pripotoval iz Nemčije. V tako "strahovitih stresnih okoliščinah" je bolniku, namesto deset vbrizgal sto miligramov diamorfina. Gre za heroin, ki se v Združenem kraljestvu še vedno uporablja kot legalen protibolečinski preparat. Grey je nekaj ur po posredovanju zdravnika umrl.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄33

Je lahko uporaba internetnih domen in metaoznak po pravu EU (tudi) zavajajoče oglaševanje?

Zoran Skubic, 29.8.2013

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 33/2013Svetovni splet in pravo sta v razmerju inherentne napetosti. Če se prvi promovira kot svetovni forum (praviloma) svobodne izmenjave idej skozi prizmo "organiziranega kaosa", pa pravo po svoji naravi gravitira k urejenosti in vnaprejšnji predvidljivosti. Konflikt med njima je tako neizbežen, še zlasti če k temu prištejemo skokovit razvoj modernih tehnologij. In nič drugače ni na področju oglaševanja. Da je splet lahko ključen - če ne celo vodilen - medij trženja, je pred kratkim potrdilo tudi Sodišče EU, ki je pod taktirko našega nacionalnega sodnika v luči Direktive o zavajajočem in primerjalnem oglaševanju obravnavalo vprašanje, kdaj je mogoče registracijo in uporabo imena spletne domene ter uporabo metaoznak v metapodatkih spletnega mesta šteti za nedovoljeno obliko oglaševanja po pravu EU.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄33

Elan pred Splošnim sodiščem Evropske unije: končana je prva etapa postopkov

Saša Sever, 29.8.2013

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Saša Sever, Pravna praksa, 33/2013Splošno sodišče Evropske unije v Luksemburgu (v nadaljevanju: Splošno sodišče) pogosto obravnava ničnostne tožbe, s katerimi države članice in podjetja uveljavljajo ničnost sklepov Evropske komisije (v nadaljevanju: Komisija) glede državnih pomoči, ki jih morajo podjetja vrniti državi. Med zaključenimi zadevami za zdaj ni še nobene slovenske. To bi se pa lahko kmalu spremenilo, saj sta v postopku odločanja pred Splošnim sodiščem ničnostni tožbi, vloženi zoper sklep Komisije, s katerim je ta ukrep dokapitalizacije v višini deset milijonov evrov, ki je bil leta 2008 sprejet v korist podjetja Elan, na podlagi tretjega odstavka 108. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) opredelila kot državno pomoč, ki ni združljiva z notranjim trgom (v nadaljevanju: sklep Komisije).
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄33

Izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika in zamuda

mag. Igor Strnad, 29.8.2013

Civilni sodni postopki

mag. Igor Strnad, Pravna praksa, 33/2013Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) v pododdelku 5.3.4. ureja pravila o izpodbijanju pravnih dejanj stečajnega dolžnika. Zakon določa, da se izpodbojni zahtevek praviloma uveljavlja s tožbo (drugi odstavek 275. člena ZFPPIPP; četrti odstavek ureja možnost uveljavljanja tudi z ugovorom), in opredeljuje tudi njegovo vsebino. Vsebina izpodbojnega zahtevka je odvisna od vrste pravnega posla oziroma drugega pravnega dejanja, ki je predmet izpodbijanja. Zakon pa določa tudi trenutek nastanka pravnih posledic uspešne uveljavitve izpodbojnega zahtevka, in sicer je to pravnomočnost sodbe. Če zaradi uspešno uveljavljenega izpodbojnega zahtevka nastane povračilni zahtevek, pa je treba tudi ta zahtevek uveljavljati z izpodbojno tožbo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄33

Zaposlovanje v javnih zdravstvenih zavodih po ZUJF

mag. Jaka Slokan, 30.8.2012

Delovna razmerja, ZAPOSLOVANJE IN BREZPOSELNOST

mag. Jaka Slokan, Pravna praksa, 33/2012Trend reorganizacije menedžmenta v javnih zdravstvenih zavodih gre v smeri povečanja pooblastil direktorjev javnih zdravstvenih zavodov na vseh ravneh zdravstvene dejavnosti, s tem pa se posledično povečuje njihova odgovornost. Prav odvisnost direktorjev od drugih organov upravljanja (denimo od sveta zavoda) je bila zaradi želje po večji učinkovitosti poslovodenja eden od glavnih razlogov za spremembe Zakona o zdravstveni dejavnosti (ZZDej), ki poleg Zakona o zavodih (ZZ) ureja področje vodenja javnih zdravstvenih zavodov. Zakon za uravnoteženje javnih financ (ZUJF) s svojimi določbami na področju zaposlovanja to odgovornost direktorjem jemlje in jo prelaga na svet zavoda ter posredno, prek župana ali ministra, na njegovega ustanovitelja (lokalno skupnost ali državo). Trdim, da so te določbe ZUJF nelogične, v praksi težko izvedljive ter pomenijo nepotrebno birokratizacijo postopkov zaposlovanja v javnih zdravstvenih zavodih in odmik od že postavljenih smernic glede njihovega vodenja v prihodnje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄33

Ali lahko tržni inšpektor izda odločbo, s katero prodajalcu odredi vračilo dela kupnine

Katja Skumavec, 26.8.2010

TRGOVINA

Katja Skumavec, Pravna praksa, 33/2010Članek iz revije Pravna praksa.
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄33

Sprememba hipoteke

Nina Scortegagna, 27.8.2009

Stanovanjska razmerja, poslovne stavbe in prostori

Nina Scortegagna, Pravna praksa, 33/2009V praksi se vse pogosteje dogaja, da banke z aneksi, brez posebne obličnosti, podaljšujejo končne roke zapadlosti in spreminjajo obrestno mero terjatve (v mislih imam predvsem zvišanje) iz hipotekarne kreditne pogodbe, pri tem pa ne pomislijo, kako, če sploh, se bodo te spremembe izvedle v zemljiški...
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄33

Neizbira nobenega ponudnika v postopku oddaje javnega naročila

Žarko Stevanović, 27.8.2009

Uprava

Žarko Stevanovič, Pravna praksa, 33/2009Odgovorne osebe naročnika, ki v postopku oddaje javnega naročila zaradi neizpolnjevanja razpisnih pogojev v skladu z zakonom ne izberejo nobenega ponudnika, ne kršijo dolžnega ravnanja, zato takšno ravnanje ne ustreza opredelitvi korupcije po 2. členu Zakona o preprečevanju korupcije (ZPKor).
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄33

Zlonamerni programi tipa Bundestrojaner kot preiskovalno orodje

dr. Liljana Selinšek, 27.8.2009

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Liljana Selinšek, Pravna praksa, 33/2009Ob omembi trojanskih konjev in podobnega vohunskega programja običajno pomislimo na zlonamerne računalniške programe, s katerimi upravljajo škodoželjni hekerji ali pa jih za dosego kriminalnih namenov uporabljajo storilci kaznivih dejanj. V visokotehnološko razvitih državah pa so čedalje aktualnejše...
Naslovnica
Pravna praksa, 2008⁄33

O iztožljivosti pravice do čistega zraka

Maja Smrkolj, 28.8.2008

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Maja Smrkolj, Maja Smrkolj, Pravna praksa, 33/2008Pred počitnicami je Sodišče ES v zadnjem valu sodb odločilo tudi o vprašanju, ki je predvsem nemške strokovnjake za upravno in evropsko pravo zaposlovalo že nekaj let, tj. o aktivni procesni legitimaciji oz. pravici posameznikov, da od pristojnih nacionalnih organov iztožijo oz. zahtevajo pripravo n...
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 33

Leto objave

2019(3) 2018(2) 2017(6) 2016(1)
2015(3) 2014(1) 2013(3) 2012(1)
2010(1) 2009(3) 2008(2) 2006(2)
2005(1) 2003(1) 2000(1) 1999(2)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMNOPQRS ŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov