O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 38)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄33

Pravni napovednik

Patricij Maček, 5.9.2019

Ostalo

Patricij Maček, Pravna praksa, 33/2019Napovednik
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄33

Evropa

Patricij Maček, 5.9.2019

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Patricij Maček, Pravna praksa, 33/2019 Ponedeljek, 26. 8. Plačilo računa zabrexit. Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske bo moralo svoje obveznosti v višini 39 milijard funtov (43 milijard evrov) poravnati tudi v primeru brexita brez dogovora, je v Bruslju poudarila tiskovna pr
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄33

Od 26. avgusta do 1. septembra

Patricij Maček, 5.9.2019

Ostalo

Patricij Maček, Pravna praksa, 33/2019 Ponedeljek, 26. 8. Vzpostavitev sodelovanja. Generalni državni tožilec Drago Šketa in direktor Javne agencije za civilno letalstvo Rok Marolt sta podpisala dogovor o sodelovanju med Vrhovnim državnim tožilstvom in Javno agencijo za civilno letalstvo. Namen dogovora je k
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄33

Medijska in informacijska pismenost

Patricij Maček, 5.9.2019

JAVNO OBVEŠČANJE

Patricij Maček, Pravna praksa, 33/2019Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije je junija vzpostavila nov spletni portal, namenjen promociji medijske in informacijske pismenosti, z naslovom Medijska in informacijska pismenost. Pojasnjeno je, da želi s tem omenjena agencija širšo javnost ozaveščati o pomenu kritične in premišljene uporabe medijskih vsebin in informacijskih tehnologij.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄33

Pravni red in zdrava pamet

dr. Jože Mencinger, 6.9.2018

Pravoznanstvo

dr. Jože Mencinger, Pravna praksa, 33/2018Nedavno nas je navdušila korajža novogoriškega sodišča v znani bovški zgodbi s kubanskimi potnimi listi in samo zmeraj sitni Matevž Krivic je opazil, da ne gre za korajžo, ampak za pravilno uporabo pravnih norm in zdrave pameti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄33

Judikalizacija zakonodajnega referenduma

Patricij Maček, 6.9.2018

Splošni državni akti, simboli in prazniki

Patricij Maček, Pravna praksa, 33/2018"Po eni strani me kot pravnika seveda veseli, da pravniki vse bolj odločajo tudi o političnih zadevah, po drugi strani pa me kot državljana ne veseli, saj s tem demokracija izgublja svoj sok, svojo vsebino," je povedal zaslužni profesor na PF Univerze v Ljubljani in predsednik Društva za ustavno pravo Slovenije dr. Franc Grad na razpravi z naslovom Judikalizacija zakonodajnega referenduma, ki je potekala po predstavitvi nove monografije Ustavnosodni nadzor zakonodajnega referenduma dr. Brune Žuber. Razpravo je 27. junija na PF Univerze v Ljubljani organiziralo Društvo za ustavno pravo Slovenije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄33

Evropa

Patricij Maček, 6.9.2018

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Patricij Maček, Pravna praksa, 33/2018 Ponedeljek, 27. 8. Posojilo. Evropska komisija (EK) je sporočila, da bo Evropska investicijska banka v sklopu naložbenega načrta za Evropo finskemu telekomunikacijskemu podjetju Nokia odobrila posojilo v višini 500 milijonov evrov. Nokia naj bi sredstva porabila za posp
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄33

Od 27. avgusta do 2. septembra

Patricij Maček, 6.9.2018

Ostalo

Patricij Maček, Pravna praksa, 33/2018mag. prava Ponedeljek, 27. 8. Zdravstvo. Ministrstvo za zdravje je v odzivu na pismo sindikatov glede ustanovitve Nacionalnega inštituta za otroške srčne bolezni (NIOSB) med drugim zapisalo: "NIOSB je že zaposlil nosilce zdravstvene dejavnosti. Nadaljeval bo z zaposlovan
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄33

Organizmi, pridobljeni z mutagenezo, in previdnostno načelo

Katja Meško Kuralt, 6.9.2018

Varstvo okolja

Katja Meško-Kuralt, Pravna praksa, 33/2018V zadnjem času je v prehrambni industriji v porastu oznaka "brez GSO". Da bi razumeli, kaj to pomeni, je najprej treba pojasniti, kaj pomeni gensko spremenjeni organizem (v nadaljevanju GSO). Tako slovenska kot evropska zakonodaja določata, da je GSO organizem ali mikroorganizem, katerega genski material je spremenjen s postopki, ki ta material spreminjajo drugače, kot to poteka v naravnih razmerah s križanjem ali rekombinacijo (človek je izvzet). Natančneje, po tej definiciji so GSO tisti organizmi oziroma mikroorganizmi, ki se jih pridobi le z določenimi predpisanimi tehnikami oziroma metodami, med katere pa ne spadajo tehnike oziroma metode mutageneze. V luči varovanja zdravja ljudi in okolja je Sodišče Evropske unije v zadevi C-528/16 dne 25. julija 2018 razsodilo, da so organizmi, ustvarjeni s tehnikami oziroma metodami mutageneze, tudi gensko spremenjeni organizmi. Iz odločitve Sodišča EU tako izhaja, da novi načini za spreminjanje organizmov, tj. tehnike oziroma metode mutageneze, ne pomenijo, da bi morale biti te tehnike oziroma metode izvzete iz obstoječih standardov Evropske unije o GSO.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄33

Nova ključna funkcija v zavarovalnicah zaradi direktive IDD?

Nenad Mrdaković, 6.9.2018

ZAVAROVALNIŠTVO, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Nenad Mrdaković, Pravna praksa, 33/2018Zavarovalni sektor je v pričakovanju novih sprememb v pravnem okolju, saj bo jeseni najverjetneje v slovenski pravni red prenesena Direktiva (EU) 2016/97 Evropskega parlamenta in Sveta o distribuciji zavarovalnih produktov (ang. Insurance Distribution Directive, v nadaljevanju: IDD). Njen cilj je tudi okrepiti in poenotiti varstvo potrošnikov po različnih distribucijskih kanalih, kar se odraža tudi v novih obveznostih glede pravnih razmerij med podjetji in potrošniki. Prinaša pa tudi določene zahteve, ki vplivajo na poslovanje zavarovalnic ne glede na vrsto razmerja in zavarovalno vrsto, v kateri poslujejo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄33

Pravni napovednik

Patricij Maček, 6.9.2018

Ostalo

Patricij Maček, Pravna praksa, 33/2018Pravni napovednik
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄33

Poslovanje sodstva

Patricij Maček, 6.9.2018

Sodišča

Patricij Maček, Pravna praksa, 33/2018Četudi je bila spletna podstran Poslovanje sodstva v tej rubriki enkrat že predstavljena, se velja tokrat znova ustaviti pri njej. Bila je namreč posodobljena in zlasti nadgrajena z novimi podatki. Njen temeljni namen je presoja uspešnosti posameznega sodišča kot celotne organizacije in posameznih organov, ne pa presoja uspešnosti dela posameznega sodnika. Pri tem je na spletni strani posebej poudarjeno, da zgolj na osnovi objavljenih podatkov sodišč ni mogoče razvrščati na lestvico od najboljšega do najslabšega.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄33

Evropa

Patricij Maček, 7.9.2017

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Patricij Maček, Pravna praksa, 33/2017 Torek, 29. 8. Nagovor veleposlanikom. V nagovoru veleposlanikom Evropske unije (EU), ki so se zbrali na letnem srečanju v Bruslju, je predsednik Evropske komisije (EK) Jean-Claude Juncker povedal, da Evropa za državljane nečlanic pomeni mir, blaginjo, vrednote in pravno
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄33

Od 29. avgusta do 4. septembra

Patricij Maček, 7.9.2017

Ostalo

Patricij Maček, Pravna praksa, 33/2017 Torek, 29. 8. Z danskim zunanjim ministrom. Zunanji minister Karl Erjavec je gostil danskega zunanjega ministra Andersa Samuelsena. Ministra sta posebno pozornost namenila vprašanjem prihodnosti Evropske unije (EU) v kontekstu odhoda Združenega kraljestva Velike Britani
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄33

Ali v delovnem pravu obstaja pravica do izklopa?

Starič Klemen, Mićić Nadja, 7.9.2017

Delovna razmerja

Klemen Starič, Nadja Mićić, Pravna praksa, 33/2017Razširjenost uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije (v nadaljevanju: IKT) je zabrisala mejo med delovnim časom in časom počitka. Zaradi težnje delodajalca po zagotavljanju hitrih in uporabniku prijaznih storitev je delavec za njihovo implementacijo pogosto dosegljiv izven delovnega časa. Odgovarjanje na službena elektronska sporočila ali dosegljivost delavca prek mobilnega telefona pred in po končanem delovniku postaja praksa vedno večjega števila delavcev. Pri tem pa se pojavlja vprašanje, ali trenutna delovnopravna ureditev delavcu zagotavlja t. i. pravico do izklopa, ki bi ponovno postavila mejo med delovnim časom in časom počitka.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄33

Uveljavljanje popravkov nepovratnih evropskih sredstev v pravdnem in upravnem postopku

Mužina Aleksij, Pohar Klemen, Rejc Žiga, 7.9.2017

Upravni postopek in upravne takse, Civilni sodni postopki

dr. Aleksij Mužina, dr. Klemen Pohar, Žiga Rejc, Pravna praksa, 33/2017Postopkovno gledano so lahko primeri, v katerih Republika Slovenija (RS) prek različnih organov v razmerju do posameznih prejemnikov uveljavlja popravke nepovratnih sredstev, precej različni. Odvisni so tako od pravnih okvirov izvajanja posameznega postopka dodelitve/izplačil sofinancerskih sredstev kot ne nazadnje tudi od časovne točke, v kateri RS ugotovi določene domnevne nepravilnosti, ki po njeni oceni botrujejo uveljavitvi posameznega popravka.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄33

Pravni napovednik

Patricij Maček, 7.9.2017

Ostalo

Patricij Maček, Pravna praksa, 33/2017Pravni napovednik
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄33

Proti terorizmu?

dr. Jože Mencinger, 25.8.2016

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Kazenski postopek

dr. Jože Mencinger, Pravna praksa, 33/2016Ker so počitnice, naj si tokrat privoščim izlet stran od "ekonomske analize prava", to je od poskusov razumeti in kot ekonomist razložiti pravne norme in njihovo delovanje. Namesto tega se bom lotil boja proti terorizmu in "terorizmu". Boj je v polnem razmahu, orožja so zelo različna, bolj ali manj pametna ali nespametna. Med slednja gre gotovo šteti rezilno ograjo ob Kolpi in Sotli. Ta pobija divjad in uničuje turizem in bo morda zaustavila kakšno družino ali zakrivila smrt kakšnega otroka, prav gotovo pa ne bo zaustavila nobenega terorista. Ni le nekoristna, že sama po sebi je prava sramota za državo, ki se ima za demokratično.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄33

Drago

dr. Jože Mencinger, 27.8.2015

Ostalo

dr. Jože Mencinger, Pravna praksa, 33/2015Drago je mojster za popravljanje koles, delavnico ima pri Stari cerkvi v Šiški. Kolesa popravlja že dvainštirideset let in ni je stvari, ki je ne bi znal narediti. V delavnici je polno starih koles, največ Rogovih, nekaj jih je, kadar je odprto, tudi pred njo. Notri, kadar dela, ni dovolj prostora. Največ koles je iz časov, ko za kolesarjenje še nismo potrebovali koles iz ogljikovih vlaken, kolesarskih dresov, merilcev hitrosti in utripa srca, čelad in druge opreme, s katero bi lahko vozili ne le na "Franji", ampak tudi na "Giru" in "Touru".
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄33

"Več" Evrope ali "manj" Evrope?

dr. Jože Mencinger, 28.8.2014

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Jože Mencinger, Pravna praksa, 33/2014Kriza je poglobila razlike med uspešnejšim "severom" in manj uspešnim "jugom" Evropske unije in zameglila tradicionalno delitev na "stare" in "nove" članice. "Nove", to je nekdanje socialistične države, so se doslej mnogo uspešneje kot "jug" spopadale s krizo. BDP pri njih raste že od leta 2010 (izjemi sta Hrvaška in Slovenija), v "južnih" (Portugalska, Španija, Italija, Grčija in Ciper) pa se še naprej krči.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄33

Napačno vpisane prepovedi odtujitve in obremenitve v elektronski zemljiški knjigi

Tomaž Mavri, 28.8.2014

Zemljiška knjiga in zemljiški kataster

Tomaž Mavri, Pravna praksa, 33/2014Od začetka uporabe elektronske zemljiške knjige (eZK) sem se že seznanil s številnimi njenimi prednostmi in slabostmi. Kljub temu pa me občasno kakšna pomanjkljivost še vedno zbode v oči. V zadnjem času sem bil namreč priča nekaterim napačno vpisanim pravicam prepovedi odtujitve in obremenitve v eZK za čas po 1. maju 2011, v primerjavi s stanjem zemljiške knjige na dan 30. aprila 2011.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄33

Pet "zapovedi": četrta

dr. Jože Mencinger, 29.8.2013

Davki občanov in dohodnina

dr. Jože Mencinger, Pravna praksa, 33/2013Ne prerazdeljujmo! Poseganje v razdelitev dohodkov, kakršna izhaja iz delovanja trga, je nemoralno početje, saj jemlje bogastvo tistim, ki zaslužijo, da ga imajo, in ga daje tistim, ki si tega ne zaslužijo. Ali res? Kakšna je pravična porazdelitev dohodkov in bogastva, je vprašanje, na katerega ni odgovora.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄33

Kam je odšlo načelo sorazmernosti?

Nataša Pirc Musar, 29.8.2013

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Nataša Pirc-Pusar, Pravna praksa, 33/2013Ko sem bila imenovana v posebno skupino, ki bo za evropsko komisarko za pravosodje in človekove pravice Viviane Reding pripravila poročilo o vohunjenju za državljani EU, sem pred prvim sestankom julija v Bruslju želela izvedeti, kakšno je stališče naše vlade do afere Snowden in množičnega zbiranja osebnih podatkov o naših komunikacijah prek telefona in interneta s strani ameriške varnostno-obveščevalne agencije (NSA). Sodelavka predsednice vlade je gospe Bratušek prenesla mojo željo, da bi se z njo slišala, a žal do razgovora do danes ni prišlo. Razumem, da je premierka zelo zaposlena, a se bojim, da me na kratek razgovor ni povabila zato, ker Slovenija stališča sploh nima. In to me skrbi, skrbi predvsem zato, ker so velike države tiho, zato ker same množično počno isto, male, kot je naša, pa nimajo poguma, da bi sploh kaj rekle, in si morda želijo početi isto.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄33

Evropski Stop! za slabo banko

Šanca Hana, Merc Peter, 29.8.2013

Banke, zavodi

Hana Šanca, mag. Peter Merc, Pravna praksa, 33/2013Zakon o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank (ZUKSB) in uredba Vlade, ki dopolnjuje zakon, sta bila sprejeta oktobra 2012 oziroma marca 2013. S tem je bil vzpostavljen pravni okvir za implementacijo ukrepa slabe banke v slovenski pravni sistem. Z vpisom v register družb je bila marca 2013 ustanovljena Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) - slovenska državna slaba banka. Po več mesecih od njene ustanovitve DUTB še vedno ni operativna.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄33

Dimnikarska služba in potrebe po novi sistemski ureditvi gospodarskih javnih služb

dr. Breda Mulec, 30.8.2012

Gospodarske javne službe (komunala)

dr. Breda Mulec, Pravna praksa, 33/2012Nova koalicijska pogodba o sodelovanju v Vladi Republike Slovenije za mandat 2012-2015 določa, da bodo koalicijski partnerji odpravili vse koncesijske omejitve in dovolili konkurenco v panogah, v katerih zdaj število igralcev na trgu neposredno nadzoruje država (notarstvo, dimnikarstvo). V nadaljevanju je zapisano, da bodo bistveno zmanjšali število tistih dejavnosti, za katere je treba pridobiti dovoljenje ali licenco. V dejavnostih, ki bodo ostale regulirane, se kot minimum zaščite porabnika zagotovijo neodvisne informacije o kakovosti, odpravijo minimiziranje cen in obvezne tarife. To je vsekakor spodbudna zaveza, saj so si dosedanje vlade večkrat, a neuspešno prizadevale urediti gospodarske javne službe učinkoviteje in v skladu z zahtevami EU. Na področju dimnikarskih storitev so se oblikovale civilne iniciative, ki si prizadevajo za njihovo liberalizacijo. Po njihovem prepričanju je nesprejemljivo, da si lahko izberemo svojega zdravnika, dimnikarja pa ti izbere država, pa čeprav opravi dimnikar svoje delo nezadovoljivo.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 33

Leto objave

2019(4) 2018(8) 2017(5) 2016(1)
2015(1) 2014(2) 2013(3) 2012(1)
2011(1) 2010(3) 2009(2) 2008(2)
2006(2) 2005(1) 2003(1) 2000(1)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLM NOPQRSŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov