O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 1
Dokumenti od 1 do 19 (od skupaj 19)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄48

Pravo in jezik

Patricij Maček, 14.12.2017

Pravoznanstvo

Patricij Maček, Pravna praksa, 48/2017"Nedvomno je izjemnega pomena, da Slovenci ohranimo svoj pravni jezik in svojo pravno terminologijo, in tega ne bomo storili na ta način, če bomo akademiki prisiljeni večino svojih del objavljati v angleščini, zato da bomo dosegli tiste točke, ki so potrebne za naše akademsko in raziskovalno napredovanje." S temi besedami je profesor in dekan na PF Univerze v Ljubljani dr. Miha Juhart med drugim poudaril pomen slovenskega pravnega jezika v uvodnem nagovoru na mednarodni konferenci Pravo in jezik, ki je potekala 23. novembra na PF Univerze v Ljubljani in ki jo je slednja organizirala skupaj z Znanstvenoraziskovalnim centrom Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄48

"Ahmadov problem" je bistveno drugačen od Arnoldovega

mag. Matevž Krivic, 14.12.2017

Pravoznanstvo

mag. Matevž Krivic, Pravna praksa, 48/2017V zadnji številki PP sta se uvodnik in prvi članek, oba zelo zanimiva, ukvarjala z vprašanji, ki naj bi izhajala iz "zgodbe brivca Ahmada", pa v resnici iz nje ne izhajajo - uvodnik Roka Svetliča pa z istimi ali podobnimi vprašanji tudi ob dogajanju okrog financiranja zasebnih šol (tam vsaj delno bolj upravičeno). Ker sem do slednjih, pa tudi do Svetličevih svojstvenih pogledov na "Ahmadovo zgodbo" že zavzel svoje stališče v dveh prispevkih za Sobotno prilogo Dela, se v spodnjem članku odzivam predvsem na nadvse zanimivo Kranjčevo primerjavo sodobne begunske zgodbe s staro zgodbo mlinarja Arnolda iz časa Friderika Velikega, z nekaj pripombami na koncu pa tudi na Svetličev uvodnik.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄48

Pravo in politika - zaveznika ali nasprotnika?

Patricij Maček, 8.12.2016

Pravoznanstvo

Patricij Maček, Pravna praksa, 48/2016"Za politiko je pravo velikokrat ovira, zato ker onemogoča hitro in efektivno rešitev, kot jo vidi politika. Probleme politik vidi na drug način kot pravnik," je v uvodnem nagovoru na okrogli mizi Pravo in politika - zaveznika ali nasprotnika? med drugim povedal moderator, odvetnik Andrej Razdrih. Na okrogli mizi, ki je potekala 30. novembra v ljubljanskem hotelu Lev, so razpravljali letošnji, po mnenju uporabnikov in obiskovalcev osrednjega pravnega portala IUS-INFO, najvplivnejši pravniki, ki so: dr. Matej Avbelj, dr. Miro Cerar, ddr. Klemen Jaklič, dr. Neža Kogovšek Šalamon, Vlasta Nussdorfer, dr. Marko Pavliha, dr. Vasilka Sancin, dr. Andraž Teršek, dr. Verica Trstenjak in Jan Zobec.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄48

Pravni vidiki tehnologije veriženja blokov - 1. del

Setnikar Nejc, Šutanovac Lena, 8.12.2016

Pravoznanstvo

Nejc Setnikar, Lena Šutanovac, Pravna praksa, 48/2016Tehnologija veriženja blokov, ki jo javnost bolje pozna pod angleško ustreznico blockchains, je ena izmed največjih tehnoloških inovacij v zadnjih letih. Tehnologija, za katero mnogi pravijo, da bo prinesla novo spletno revolucijo, bo korenito spremenila poslovanje. Z novo tehnologijo veriženja blokov prihajajo novi koncepti, med njimi tudi t. i. pametne pogodbe (ang. smart contracts), ki bodo močno vplivale na sklepanje in izvrševanje obligacijskih razmerij.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄48

Razvoj robotskega prava

dr. Aleš Završnik, 8.12.2016

Pravoznanstvo

dr. Aleš Završnik, Pravna praksa, 48/2016Po vojaški uporabi brezpilotnikov za oddaljene načine ubijanja na bojiščih (in izven njih) se je oddaljenega načina likvidacije osumljencev lotila tudi ameriška policija, tokrat z daljinsko vodenimi roboti. Ob koncu zborovanja Black Lives Matter v Dallasu junija 2016 je bivši vojaški rezervist pripravil zasedo za policiste in jih pet ubil. Policija je na robota namestila eksploziv, ga zapeljala v bližino osumljenca in ga likvidirala. To je prvi primer na svetu, da je policija eksplozivno telo namestila z namenom ubijanja. Precedenčni primer je pomemben za Slovenijo, ker nazorno odstira način in smer razvoja policijskih pooblastil. Po eni strani kaže na fenomen brisanja meja med policijo in vojsko, ko tehnologije in "taktike in metodike" dela vojske prehajajo na policijo in obratno - kar vidimo v Sloveniji pri širjenju pooblastil vojske ob migrantski krizi z zadnjo novelo Zakona o obrambi (ZObr, 2015), po kateri imajo pripadniki Slovenske vojske pooblastila, podobna tistim iz Zakona o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol, 2015), ki jih pripadniki Slovenske vojske tudi izvršujejo pod pogoji, ki veljajo za policiste. Po drugi strani primer ponazarja širjenje policijske tehnologije kot malodane mode - kot so v Sloveniji na primer nosljive kamere policistov ne glede na kritike in nasprotujoče meritve njihove učinkovitosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄48

Koliko neodvisnosti je dovolj?

mag. Nina Betetto, 10.12.2015

Pravoznanstvo

mag. Nina Betetto, Pravna praksa, 48/2015Če pustimo ob strani sintagmo populističnega diskurza o neodvisnosti sodstva kot privilegiju sodnikov, v civilizirani demokratični družbi nesporno velja, da neodvisnost sodnikom ni podeljena zaradi varstva njih samih, ampak z namenom vladavine prava in je v interesu vseh, ki utemeljeno pričakujejo pravičen in pošten postopek ob upoštevanju načela enakosti vseh državljanov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄48

Množično financiranje s pravnega zornega kota

Pečar Jan, Bratina Miha, 10.12.2015

Pravoznanstvo

Jan Pečar, Miha Bratina, Pravna praksa, 48/2015Kip svobode je bilo res francosko darilo Združenim državam Amerike, a brez množičnega financiranja bi najverjetneje še nekaj časa "počivalo" v skladišču. Proračun Združenih držav Amerike namreč ni zadostoval za zagotovitev sredstev za postavitev temeljev, na katerih bi mogočna skulptura stala. Vsem poznani Joseph Pulitzer je rešitev videl v zbiranju sredstev s pomočjo kampanje v časopisu The New York World, ki se je na koncu izkazala za uspešno. Pulitzer je tako ob temeljih skulpturi vzpostavil še ene temelje, in sicer temelje množičnemu financiranju, ki v "višave" dviguje številne podjetnike, ki zagonskega kapitala ne bi mogli dobiti drugje. Priljubljenost in pojavne oblike množičnega financiranja strmo naraščajo, a še niso niti blizu svojega vrhunca, ampak so najverjetneje šele na začetku. Z vse večjo razširjenostjo pa se pojavljajo tudi vprašanja, ki jim veljavna pravna ureditev bodisi ni dorasla bodisi pa sami akterji nanjo niso dovolj pozorni in se ne uspejo izogniti težavam, ki bi jih s primerno pravno pomočjo morali vnaprej vsaj zaznati, če že ne uspešno preprečiti. Namen tega članka je na eni strani opozoriti na nekatera pravno problematična področja, ki lahko zagrenijo poslovno življenje zbirateljem sredstev s pomočjo množičnega financiranja, in na drugi strani opozoriti na neprilagojenost pravne ureditve.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄48

Odgovornost pravnikov

Patricij Maček, 10.12.2015

Pravoznanstvo

Patricij Maček, Pravna praksa, 48/2015"Biti izbran med 10 najvplivnejših pravnikov v Republiki Sloveniji je velika čast. Toda velik vpliv zahteva tudi veliko odgovornost. Najprej odgovornost za svoja lastna ravnanja v profesionalnem pravniškem svojstvu, nato odgovornost za svoj pravniški stan, za institucije pravne države in ne nazadnje za državo samo. Odgovornost pravnikov za pravo in pravno državo pa je še posebej velika, kadar vladavina prava v številnih svojih segmentih ne dosega predpisanih ustavnih standardov. Zdi se, da temu opisu ustreza tudi Slovenija, a glede tega tudi med pravniki mnenja ostajajo deljena. Eno pa je gotovo: resnične vladavine prava ni mogoče vzpostaviti brez odgovornih pravnikov kot posameznikov. Zato bo tokratna razprava 10 najvplivnejših pravnikov o aktualnih pravnih izzivih v središče postavila vprašanje odgovornosti," je v uvodnem nagovoru na okrogli mizi ob podelitvi priznanj najvplivnejšim 8. decembra v ljubljanskem hotelu Lev povedal moderator in eden od letošnje enajsterice najvplivnejših dr. Matej Avbelj, profesor in dekan na Fakulteti za državne in evropske študije ter profesor na Evropski pravni fakulteti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄48

Vrste postopkov pred sodišči

Nataša Skubic, 12.12.2013

Pravoznanstvo

Nataša Skubic, Pravna praksa, 48/2013V zadnjem terminološkem kotičku letos bom obravnavala posamezne vrste postopkov pred sodišči in s tem sklenila serijo treh kotičkov, v katerih sem se ukvarjala s pojmom (sodni) postopek oziroma njegovimi angleškimi ustreznicami. V prejšnjih dveh kotičkih sem poskušala najti razlike med angleškimi po
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄48

O slonih, marjeticah in potrdilih za pravnega strokovnjaka

dr. Erik Kerševan, 13.12.2012

Pravoznanstvo

dr. Erik Kerševan, Pravna praksa, 48/2012Včasih se pri prebiranju nekaterih novic v naših medijih bralec nehote zaloti, da pogleda na datum in z žalostjo ugotovi, da ni prvi april. Potem še enkrat prebere novico in poskusi z dobrohotno mislijo, da je novinar o zadevi zmotno poročal. Ko pa se prikazana dejstva izkažejo za resnična, si na koncu zaželi, da bi ta novica namesto na resne strani dnevnega tiska bila uvrščena v kakšno rubriko o nenavadnih dogodkih v daljni zgodovini zelo oddaljene dežele. Prav v to kategorijo sodi tudi novica iz zadnjih dni novembra, v kateri je bilo jasno in javno zapisano, da je Mandatno-volilna komisija Državnega zbora pri svojem odločanju o kandidatih za člane Državne volilne komisije izločila kandidaturo prof. dr. Franca Grada (in še nekaterih drugih kandidatov), zato ker ni predložil dokazila o tem, da je pravni strokovnjak. Čeprav je bil s strani istega Državnega zbora v preteklosti že petkrat imenovan prav za člana Državne volilne komisije, pa tudi ustavnega sodnika in je - med drugim - soavtor (zakona in) komentarja k Zakonu o volitvah v državni zbor (ZVDZ) ter nosilec predmeta volilno in parlamentarno pravo na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄48

Kadijeva sodba

dr. Marko Novak, 13.12.2012

Pravoznanstvo

dr. Marko Novak, Pravna praksa, 48/2012Spoštovani bralki oziroma bralcu PP moram žal potarnati, da sem v zadnjem času žrtev napada na osebno dostojanstvo s poskusi osebne diskvalifikacije in akademske likvidacije. Napadi z nizkimi udarci so se sicer začeli v časopisu Dnevnik. Ker mi tam novinarka Ranka Ivelja ni dovolila objaviti celotnega odgovora oziroma je iz njega iztrgala le tista dejstva, ki so se vklopila v njeno "zgodbo", a je po drugi strani zapisala, da "konkretnih očitkov nisem hotel komentirati", bom v tem zapisu odgovoril tudi na nekatere navedbe od tam. Žal je v tistem zapisu novinarka izrabila mojo čustveno vznemirjenost, naivnost in nespretnost komuniciranja s takimi mediji ter jo skušala uporabiti zoper mene v smislu moje osebne degradacije. Tudi to, da se je Aleš Novak podal v tak poskus javne likvidacijske avanture prek javnega občila, se mi ne zdi nič kaj akademsko.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄48

Zakon ulice

Hinko Jenull, 13.12.2012

Pravoznanstvo

Hinko Jenull, Pravna praksa, 48/2012Ljudske demonstracije, ki so se začele 21. novembra v Mariboru pod geslom "Gotof je!", v ospredje sicer postavljajo politične in pravne zahteve, po svojih vzrokih in ciljih pa ima ta upor zoper liberalno gospodarsko ureditev jasne začetne znake
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄48

Kritično o perečih pravnih vprašanjih

Maja Orlić, 13.12.2012

Pravoznanstvo

Maja Orlić, Pravna praksa, 48/2012"Zgodil se je zločin in pravna država je pristala v bolniški postelji! Upor ljudstva je odraz borbe za ponovno vzpostavitev pravne države, kar kaže na to, da je zanjo še upanje. Kakšno vlogo pa imajo v tej zgodbi pravniki? Bi jih postavili na zatožno klop kot krivce za ta zločin ali pa jih vidimo kot možne rešitelje pravne države?" Slednje je dr. Matej Accetto postavil v središče razprave okrogle mize, ki je potekala 4. decembra v ljubljanskem hotelu Lev. Na njej so bili zbrani zmagovalci dvanajstega izbora desetih najvplivnejših pravnikov, ki je potekal v organizaciji družbe IUS SOFTWARE. Letos so si ta naziv prislužili dr. Matej Avbelj, dr. Bojan Bugarič, dr. Miro Cerar, dr. Janja Hojnik, mag. Goran Klemenčič, Vlasta Nussdorfer, dr. Marko Pavliha, Romana Sladič, dr. Lojze Ude in Blanka Žgajnar.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄48

Ekonomski vidik pravnih problemov

Miha Šošić, 15.12.2011

Pravoznanstvo

Miha Šošić, Pravna praksa, 48/2011 Inštitut za ekonomsko analizo prava PF Univerze v Mariboru je 2. decembra 2011 pod vodstvom dr. Martine Repas in dr. Tomaža Keresteša izvedel četrti posvet Pravo in ekonomija. V času, ko se ekonomskim problemom tudi v dnevnih časopisih namenja vse več pozornosti, je poglobljena interdisciplinar
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄48

Omnium societatum nulla est gravior, nulla carior quam ea, quae cum re publica est uni cuique nostrum

Janez Kranjc, 15.12.2011

Pravoznanstvo

Janez Kranjc, Pravna praksa, 48/2011Pred nami so Ciceronove besede, vzete iz njegovega spisa o dolžnostih (De officiis I, 57). Po naše bi se glasile "Med vsemi družbenimi vezmi ni nobena bolj dragocena, nobena ljubša kot tista, ki vsakega med nami povezuje z republiko". Spis o dolžnostih je eden od zadnjih Ciceronovih spisov. Nastal
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄48

Volilni odbori med Ustavo in zakonom

Luka Rejc, 15.12.2011

Pravoznanstvo

Luka Rejc, Pravna praksa, 48/2011Prispevek izraža osebna stališča avtorja, in ne nujno tudi stališč ustanove, pri kateri je zaposlen. Predčasne volitve v Državni zbor 2011 so za nami. Ustavno sodišče je že leta 2007 ugotovilo, da člani (občinskih) volil
Naslovnica
Pravna praksa, 2008⁄48

De natura condere iura

Janez Kranjc, 11.12.2008

Pravoznanstvo

Janez Kranjc, Janez Kranjc, Pravna praksa, 48/2008Rek neznanega avtorja bi se v prevodu glasil: Pravo je treba oblikovati po naravi. Razumemo ga lahko na dva načina: po eni strani bi se lahko nanašal na potrebo po globlji povezanosti postavljenega prava z načeli naravnega prava, po drugi pa bi lahko nakazoval zakonodajalčevo obveznost, da pri oblik...
Naslovnica
Pravna praksa, 2007⁄48

Zvezde na sodišču

dr. Vesna Bergant-Rakočević, 13.12.2007

Pravoznanstvo

dr. Vesna Bergant-Rakočević, Pravna praksa, 48/2007dr. pravnih znanosti, višja sodnica na Višjem sodišču v Ljubljani Z odzivi na pisanje mojih ad hoc zapiskov imam različne, včasih zelo zanimive izkušnje. Ko sem na primer razmišljala o tem, kako inflacija zaposlovanja sodnikov pomeni devalvacijo sodniške službe, mi je neka sodniška kolegica očit...
Naslovnica
Pravna praksa, 2006⁄48

Posest

dr. Marko Novak, 14.12.2006

Lastnina in druge stvarne pravice, Pravoznanstvo

dr. Marko Novak, Pravna praksa, 48/2006Nadaljujemo terminološko obdelavo nekaterih pomembnih pojmov s področja stvarnega prava. Pravni institut lastnine pravice smo obravnavali že v enem izmed prvih kotičkov (glej Mostove prava, str. 34-35), naposled pa se posvečamo še institutu oziroma izrazu posest. Kot bomo videli v nadaljevanju, angl...
<<  Prejšnja | Stran: 1 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 48

Leto objave

2017(2) 2016(3) 2015(3) 2013(1)
2012(4) 2011(3) 2008(1) 2007(1)
2006(1)

Področja

< Vsi 11. PRAVNOZNANSTVO

Avtorji

AB CĆČDĐEFGHIJ K LM N O P QR S Š TUVWXYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov