O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 37)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄26

Svoboda panorame in objava fotografije hiše

Sonja Strle, 4.7.2019

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Sonja Strle, Pravna praksa, 26/2019Informacijski pooblaščenec (IP) je dobil vprašanje, ali je časopisu dovoljeno objaviti fotografijo zasebne hiše, čeprav samo v križanki.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄26

Pravica bolnika z demenco do samostojnega odločanja o zdravljenju

mag. Brina Felc, 4.7.2019

Zdravstvena in lekarniška dejavnost

mag. Brina Felc, Pravna praksa, 26/2019Vsi se zavedamo, da se mora tudi Slovenija pričeti aktivno ukvarjati z dejstvom, da se življenjska doba podaljšuje. To prinaša vedno več zdravstvenih problemov, med drugim tudi razširjeno pojavnost demence, ki prizadene celo družino. Društva, kot je v Sloveniji predvsem Spominčica, se trudijo za razvoj demenci prijazne družbe, v katero so osebe z demenco ne le sprejete, podprte, ampak tudi aktivno vključene. Ena od oblik vključenosti je tudi spoštovanje pravic bolnikov do informiranosti in odločanja o svojem zdravljenju.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄26

Kaj bo za nami - skrb za otroke s posebnimi potrebami

mag. Gregor Velkaverh, 4.7.2019

SOCIALNO VARSTVO IN ZAVAROVANJE

mag. Gregor Velkaverh, Pravna praksa, 26/2019Rotarijski klub Koper - Capodistria in Rotary club Muggia iz Milj sta 9. marca 2019 v prostorih Mladinskega letovišča in zdravilišča Debeli rtič organizirala posvet z naslovom "Kaj bo za nami - Dopo di noi". Zbrali so se predstavniki vlad, državnih organov, strokovnjaki in člani/predstavniki nevladnih organizacij, starši otrok s posebnimi potrebami in rotarijci iz Slovenije, Italije in Hrvaške. Posvet je bil namenjen izmenjavi izkušenj in predstavitvi modelov urejanja skrbi za osebe s hudimi oblikami prizadetosti. V središču pozornosti je bilo vprašanje, kako urediti skrb za otroke, ki se rodijo s hudo prizadetostjo/posebnimi potrebami ali pa do te pride zaradi bolezni ali nezgode, po tem, ko ti otroci izgubijo starše.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄26

Odpravnina delavcu, ki je bil pred odpovedjo na starševskem dopustu s skrajšanim delovnim časom

Zoran Skubic, 4.7.2019

Delovna razmerja

Zoran Skubic, Pravna praksa, 26/2019Demografska slika Slovenije in Unije že vrsto let izkazuje zaskrbljujoč trend - višanje deleža starejšega prebivalstva ter hkratni upad natalitete. Po drugi strani pa postaja trg dela vedno bolj - in ne manj - neizprosen tudi v odnosih delodajalcev do delavcev-staršev. A dan ima še vedno največ štiriindvajset ur, vrtci in šole pa so odprti kvečjemu do petih. Eden od ukrepov na ravni Unije, ki naj bi ta položaj za delovno aktivne starše vsaj malenkost omilil, je promocija koriščenja pravice do starševskega dopusta, pa četudi v obliki skrajšanega delovnika.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄26

Dan odprtega znanja

Tilen Zonta, 4.7.2019

Lastnina in druge stvarne pravice

Tilen Zonta, Pravna praksa, 26/2019Na Dnevu odprtega znanja, ki sta ga 6. maja 2019 v atriju Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti (v nadaljevanju ZRC SAZU) organizirala Inštitut za intelektualno lastnino in zavod Danes je nov dan, so številni predavatelji delili svoje znanje o različnih vidikih odprtega znanja, tj. znanja, ki ga lahko vsakdo prosto uporablja, razširja in predeluje, ne da bi ga pri tem ovirale pravne, tehnološke ali družbene prepreke. Odprto znanje sestavljajo gradniki, kot so odprta kultura, odprta znanost, odprto izobraževanje, odprta strojna in programska oprema ter odprti podatki.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄26

Sklanjanje prevzetih imen - težji primeri

dr. Nataša Hribar, 4.7.2019

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 26/2019Tema današnjega kotička je eno tistih vprašanj, ob katerem študenti kar zavijajo z očmi. Tudi sama sem, dokler sem bila v vlogi študentke, ko pa sem enkrat stala pred študenti in jim morala razložiti, kako in zakaj se kaj sklanja, nisem več zavijala z očmi, ampak sem se prav pošteno potila. A ko moraš neko snov nekomu razložiti, si ji prisiljen priti do dna, in odtlej ob sklanjanju prevzetih besed ne zavijam več z očmi, pa tudi potiti sem se že nehala.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄26

Ustna obravnava ESČP v zadevi Slovenija proti Hrvaški

Luka Vlačić, 4.7.2019

Varstvo človekovih pravic

Luka Vlačić, Pravna praksa, 26/2019Dne 12. junija 2019 je pred Evropskim sodiščem za človekove pravice (ESČP) potekala ustna obravnava v meddržavni tožbi Slovenije proti Hrvaški (zadeva, št. 54155/16), v kateri zahtevek Slovenije za pravično odškodnino znaša 429,5 milijona evrov. Ustna obravnava je bila namenjena predstavitvi argumentov v zvezi s pristojnostjo ESČP in dopustnostjo meddržavne tožbe, v članku pa so na podlagi video posnetka predstavljeni nekateri izseki.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄26

Od 17. do 30. junija

Patricij Maček, 4.7.2019

Ostalo

Patricij Maček, Pravna praksa, 26/2019 Torek, 18. 6. Novela ZPDZC-1. Državni zbor je z 82 glasovi za in brez glasu proti potrdil novelo Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (ZPDZC-1). Ta predvideva uradno ukinitev zaračunavanja nadomestil in provizij potrošnikom za brezgotovinska plačila vredn
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄26

35-urni delovnik

dr. Anže Burger, 4.7.2019

Delovna razmerja

dr. Anže Burger, Pravna praksa, 26/2019Poletno kolumno namenjam delu oziroma nedelu. Na letošnjih evropskih volitvah je ena od koalicijskih strank med svoje cilje zapisala tudi uvedbo 35-urnega delovnika. Utemeljila jo je s potrebo po spoprijemanju s hitrim tehnološkim napredkom in kot del politike zaposlovanja, saj naj bi "bistveno manjše število brezposelnih delavcev, strukturno prisiljenih v najbolj podplačana in izkoriščevalska delovna razmerja, privedlo tudi do višjih plač in boljših pogojev dela".
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄26

Nevarnost posega parlamentarne preiskave v uresničevanje načela delitve oblasti

mag. Andrej Ferlinc, 4.7.2019

Državni zbor in državni svet

mag. Andrej Ferlinc, Pravna praksa, 26/2019V zadnjih dneh so žive razprave (v nekaterih parlamentarnih telesih so že bili sprejeti sklepi) o možnosti parlamentarne preiskave zoper sodnike in tožilce, ki so odločali v zadevah, v katerih so bile obsojene ali oproščene vidne vplivne osebe ali pa so bili postopki zoper te osebe pravnomočno ustavljeni.1 Iz dosedanjih odzivov v medijih - in celo pri samih parlamentarcih - pa ni bilo videti spoznanja, da sploh ni pomembno, kdo so osebe, ki so zahtevale parlamentarno preiskavo, kdo so bili državni tožilci ali sodniki, ki so delovali v konkretnih postopkih, in kdo je bil (po lastnih trditvah) oškodovan.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄26

Skupnost socialnih zavodov Slovenije

Patricij Maček, 4.7.2019

Ostalo

Patricij Maček, Pravna praksa, 26/2019Tokrat se ustavimo pri spletni strani Skupnosti socialnih zavodov Slovenije, ki - kot lahko preberemo - že od leta 1967 združuje izvajalce institucionalnega varstva starejših in posebnih skupin odraslih v Sloveniji ter kot strokovno združenje zastopa izvajalce, ki skrbijo za več kot 20.500 stanovalcev v domovih za starejše in posebnih zavodih ter zaposlujejo več kot 11.000 delavcev.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄26

Gradiva, ki jih obravnava DZ RS

Avtor ni naveden, 4.7.2019

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 26/2019 20. junij - predlog zakona o dopolnitvi Zakona o pravilih cestnega prometa. 21. junij - predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o enakih možnostih žensk in moških, - predlog zakona o spremembi in dopolnitvah Zakona o davku na dodano vrednost, - pr
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄26

Pravni vidik ukrepov zoper mobing

dr. Ines Grah, 4.7.2019

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Ines Grah, Pravna praksa, 26/2019Zgodbe zaposlenih o nevzdržnih razmerah na delovnem mestu so številčne. Vzroki za trpinčenje na delovnem mestu oziroma mobing so lahko organizacijski, strukturni ali pa na individualni ravni izvirajo iz osebnosti povzročitelja. Vendar slabih medsebojnih odnosov v delovnem okolju ali slabe organizacije delovnega procesa ne moremo in ne smemo enačiti z mobingom. Mobing oziroma trpinčenje na delovnem mestu je po definiciji Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) vsako ponavljajoče se ali sistematično, graje vredno ali očitno negativno in žaljivo ravnanje ali vedenje, usmerjeno proti posameznim delavcem na delovnem mestu ali v zvezi z delom. Čeprav je opredelitev zelo široka, predvsem zato, da bi delavcem nudila kar najvišjo raven zaščite, pristojni organi in sodišče ne ugotovijo vsakič, da je bil zaposleni žrtev mobinga. Namen tega prispevka je skozi sodno prakso in odločitve sodišča predstaviti, kaj se šteje za mobing, kakšne so v postopku zahteve glede trditev in njegovega dokazovanja, kako visoke odškodnine so bile v določenih primerih dosojene, in predstaviti, katere pravne ukrepe žrtvam trpinčenja še nudi naš pravni sistem ter kako pogosto zaposleni ukrepajo zoper delodajalce.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄26

Kdaj bodo občinske ceste zares občinske?

dr. Anita Napotnik, 4.7.2019

Urejanje prostora

dr. Anita Napotnik, Pravna praksa, 26/2019Novi zakon o urejanju prostora (ZUreP-2), ki je stopil v veljavo junija 2018, je uvedel možnost, da lahko tudi lastnik zemljišča predlaga svojo razlastitev. To pride v poštev, če javna cesta poteka po zasebnem zemljišču, občina pa tega zemljišča noče odkupiti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄26

V noveli zakona veliko sprememb za KPK

Urša Ravnikar Šurk, 4.7.2019

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 26/2019Sprememba Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK) prinaša spremembe pri imenovanju funkcionarjev, organizaciji dela komisije in prijavi premoženja zavezancev. Predlogu novele zakona nekateri nasprotujejo in opozarjajo, da ne zajema celotne problematike.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄26

Še o ekskluzivnosti pravice do trženja podobe olimpijcev

Blaž Tomažin Bolcar, 4.7.2019

Šport in organizacije

Blaž Tomažin-Bolcar, Pravna praksa, 26/2019V Pravni praksi št. 23 je dr. Tone Jagodic objavil odgovor na moj prispevek o t. i. "Pravilu 40" Mednarodnega olimpijskega komiteja. Pri tem ne gre prezreti dejstva, da gre za dolgoletnega generalnega sekretarja Olimpijskega komiteja Slovenije (v nadaljevanju OKS), ki je do leta 2015 soustvarjal trženjski sistem slovenskega olimpizma, ki ga obravnavam v svojem članku. Ta podatek je pomemben, da lahko bralec presoja o objektivnosti njegovih navedb.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄26

Z orumenelih listov ...

Avtor ni naveden, 4.7.2019

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 26/2019Z orumenelih listov ... Iz PP, št.2/87, 29. januar 1987, str. 14
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄26

Evropa

Patricij Maček, 4.7.2019

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Patricij Maček, Pravna praksa, 26/2019 Torek, 18. 6. Nemške vinjete. Nemčija bi z uvedbo vinjetnega sistema kršila pravni red Evropske unije (EU), je presodilo Sodišče EU. Po zakonodajnem predlogu, ki je v celoti pripravljen, ne pa še uveljavljen, bi namreč nemški državljani celoten znesek vinjete dobili vrn
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄26

Zdravništvo kot partner pri kreiranju zdravstvene zakonodaje

dr. Radko Komadina, 4.7.2019

Zdravstvena in lekarniška dejavnost

dr. Radko Komadina, Pravna praksa, 26/2019Zadnja letna skupščina Slovenskega zdravniškega društva (SZD) je obravnavala vpliv noveliranih zdravstvenih zakonov na kakovost in varnost zdravnikovega dela. S tem smo želeli javnost, predvsem pa oblikovalce zdravstvene politike opozoriti, da zadnje novele zakonov s področja zdravstva potrebujejo dopolnitve, ker ogrožajo varnost našega dela. Tudi Svetovno zdravniško združenje (WMA), katerega polnopravni član je SZD, opozarja, da nacionalni zdravstveni sistemi ne prenesejo voluntarističnega organizacijskega pristopa in da naj bodo harmonizirani z mednarodnim okoljem.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄26

Zakon o upravnem sporu (ZUS-1) s komentarjem

dr. Aleš Ferčič, 4.7.2019

Kultura in umetnost

dr. Aleš Ferčič, Pravna praksa, 26/2019V začetku leta 2019 je Lexpera, d.o.o. (GV Založba) izdala in založila nov Zakon o upravnem sporu (ZUS-1) s komentarjem (Komentar), ki ga je pod uredniško taktirko dr. Erika Kerševana napisala skupina uglednih avtoric in avtorjev: mag. Mira Dobravec Jalen, Brigita Domjan Pavlin, mag. Marjanca Faganel, Peter Golob, dr. Erik Kerševan, Andrej Kmecl, dr. Rajko Pirnat, Nataša Smrekar, mag. Tatjana Steinman, Zdenka Štucin in dr. Bruna Žuber. Stvarno kazalo je pripravila mag. Jonika Marflak Trontelj.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄26

Vacatio legis je (ali bo) mimo

Avtor ni naveden, 4.7.2019

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 26/2019 Akti, ki začnejo veljati v naslednjem mesecu: 1. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o osebnem imenu (ZOI-1A) (Ur. l. RS, št. 43/19) - veljati začne 13. julija. 2. Zakon o spremembah in dopolnitvi Zakona o nematerializiranih vrednostnih papirjih (ZNVP-1B) (Ur. l
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄26

Izjave

Avtor ni naveden, 4.7.2019

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 26/2019 "Ni šlo za noben faux pas, temveč povsem natančno in strateško premišljeno odmerjen strel vodstvene strukture vrhovnega sodišča." (Izredni profesor na FDŠ dr. Matej Avbelj o odvratnem napadu na mariborsko sodnico, ki ga je "vodstvena struktura izrabila za grajanje s
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄26

Et prudentia et iustitia officiis constat: officia praeceptis disponuntur

Janez Kranjc, 4.7.2019

Ostalo

Janez Kranjc, Pravna praksa, 26/2019Rek je vzet iz Senekovega pisma Luciliju (Ep. 94, 33). V slovenskem prevodu bi se glasil "Pamet in pravičnost sta sestavljeni iz dolžnosti; dolžnosti pa razporejajo načela."
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄26

Stvari ali čuteča bitja

dr. Luigi Varanelli, 4.7.2019

Pravoznanstvo

dr. Luigi Varanelli, Pravna praksa, 26/2019Letos mineva petstota obletnica smrti Leonarda da Vincija. Leonardo je bil vizionar zlatega kova. Za dolgo brado in visokim čelom se je skrivala edinstvena osebnost, ki je gojila interese na vseh področjih človekovega znanja in dosegla neslutene višave, ki še vedno fascinirajo tudi sodobnike. Tu ne nameravam govoriti in opisovati njegovega opusa ali njegovih odkritij na področju tehnike niti njegove svobodomiselnosti na področju družbe, ljubezni in spolnosti, saj so to naredili že drugi. Rad pa bi bralcem razodel nekatere vidike njegove osebnosti, ki so manj znane, a zaradi tega nič manj pomembne.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄26

Dolgotrajno odločanje ZZZS in neprimeren odnos do bolnice

Avtor ni naveden, 4.7.2019

Človekove pravice

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 26/2019Pobudnica je bila v bolniškem staležu in je čakala na odločbo Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) o podaljšanju bolniškega staleža. Odločbe ni prejela, zato ji izbrana zdravnica ni mogla izdati potrdila o bolniški odsotnosti, zaradi česar se je decembra 2018 obrnila na Varuha človekovih pravic (Varuh).
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 26

Leto objave

< Vsi
2019(37)
> Julij(37)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

AB CĆČDĐEF G H IJK LM N OPQR S Š T UV W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov