O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 1
Dokumenti od 1 do 17 (od skupaj 17)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄47

S tujih knjižnih polic

Tim Horvat, 5.12.2019

Kultura in umetnost

Tim Horvat, Pravna praksa, 47/2019 Le tribunal des algorithmes: Juger - l'?re des nouvelles technologies (Sodišče algoritmov: sojenje v dobi novih tehnologij) Emmanuel Poinas (Berger Levrault, januar 2019, 232 strani, ISBN: 978-2-7013-2017-5, 19 evrov
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄47

Okolijski ali okoljski

dr. Nataša Hribar, 5.12.2019

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 47/2019Po dolgem času sem bila spet v položaju, ko sem se morala odločiti, ali je iz samostalnika okolje "ustrezneje" tvoriti pridevnik okolijski ali okoljski. Zdaj, ko to pišem, mi je računalniški program podčrtal drugo obliko, torej tisto brez vrinjenega i-ja. A ker se na priporočila računalniških programov ne gre zanašati, sem pokukala v naša največkrat uporabljana normativna priročnika.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄47

Ločila pri nagovorih in pozdravih

dr. Nataša Hribar, 6.12.2018

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 47/2018Minuli kotiček sem namenila vprašanju stilistike pozdravov, tokrat pa se bomo dotaknili še ene prav tako vroče teme: kako postavljati ločila pri nagovorih in pozdravih. Ko sem namreč pred tednom dni iskala odgovor na vprašanje, obravnavano v kotičku, sem naletela na precej dilem uporabnikov, povezanih ravno z dvomi, kako in katera ločila uporabiti ob nagovorih in zaključnih mislih in pozdravih.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄47

Nazivi, izrazi spoštovanja in še kaj

dr. Nataša Hribar, 7.12.2017

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 47/2017Ne vem, kolikokrat sem svojim študentom že povedala, da sem ženska, in ne moški, a nič ne zaleže. Vedno znova in znova na svoj elektronski naslov dobivam sporočila, ki se začnejo s Spoštovana gospa profesor Hribar! Nikakor jim ne morem dopovedati, da imamo v slovenščini za nazive - takšne in drugačne - poleg oblike za moški spol tudi obliko za ženski spol. In da če že obstaja, jo je treba tudi uporabljati. Pa to ni nikakršna moja kaprica, tudi proti moškim nimam nič, še manj proti moškemu slovničnemu spolu kot nevtralni slovnični obliki (a o tem morda kaj več v kakem drugem kotičku). Uporaba ženskih oblik v nazivih je priporočena, da ne rečem predpisana tudi v pravilih Slovenskega pravopisa. Takole piše (str. 98, odst. 862):
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄47

Notranji trg - la carte - imperializem po evropsko

Janja Hojnik, 1.12.2016

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Janja Hojnik, Pravna praksa, 47/2016Obtožbe, da Združeno kraljestvo zagovarja EU ? la carte, so se pojavile vrsto let pred referendumom o brexitu. V tem prispevku želim poudariti, da Združeno kraljestvo v tem pogledu ni osamljen primer. Osredotočam se predvsem na področje notranjega trga, za katerega vse države članice, vključno z Združenim kraljestvom, zatrjujejo, da je za njih izrednega pomena, a k njemu vseeno pristopajo kot k meniju v kakšni restavraciji.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄47

Ločila pri citiranju

dr. Nataša Hribar, 1.12.2016

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 47/2016V tokratnem kotičku bomo spregovorili o postavljanju ločil, kadar v besedilu kaj citiramo oziroma dobesedno navajamo ali kadar del besedila iz kakšnih drugih razlogov zaznamujemo z narekovaji. Za besedilni zgled bomo vzeli naključno izbrani Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o prevozih v cestnem prometu (ZPCP-2F). Oglejmo si najprej šesti člen omenjenega zakona (izpusti iz besedila so zaznamovani s tremi pikami):
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄47

O priimkih

dr. Nataša Hribar, 3.12.2015

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 47/2015Prijateljica v prihodnjih dneh organizira veliko srečanje družinskih članov. Prosila me je za jezikovni nasvet, ali lahko ime družine, iz katere izhajajo, na vabilu zapiše "po domače" ali mora obvezno upoštevati vsa slovnična pravila. Vzemimo, da se ta družina piše Dolinšek. Priimek vsebuje polglasnik, zapisan z -e-, ki po slovničnem pravilu pri sklanjanju in tvorjenju pridevnikov izpada, torej: Dolinšek Dolinška Dolinšku ...; Dolinškov, Dolinškovi. A najbrž ga skorajda ni med vami, ki ne bi na primer na pokopaliških nagrobnikih že kdaj ugledal zapisa Tukaj počivajo Dolinšekovi. Gre za zapis pogovorne oziroma narečne oblike pridevnika, pri kateri polglasnik ne izpade. Je taka raba napačna?
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄47

O milijonih

dr. Nataša Hribar, 4.12.2014

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 47/2014Danes sem na spletu prebrala: Ameriški predsednik Barack Obama je predstavil spremembe imigracijskega sistema, s katerimi se bo petim milijonom nezakonitim priseljencem uspelo izogniti deportaciji. Gre za eno tipičnih napak, ki jih slovenska slovnica imenuje pritegnitev (s prevzeto besedo atrakcija); gre za pojav, ko se kaka oblika avtomatično ravna po drugi obliki. Opravka imamo namreč z besedno zvezo, v kateri imamo v levem prilastku izraz za količino (pet milijonov), v jedru pa samostalniško besedno zvezo z levim pridevniškim prilastkom (nezakoniti priseljenci). Celotna besedna zveza (s količinskim izrazom vred) je v kontekstu postavljena v tretji sklon (komu se bo uspelo izogniti deportaciji).
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄47

Zastaralni roki za terjatve upravnikov

Kremzer Mlinar Nuša, Harb Ana, Železnik Jana, 4.12.2014

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Obligacije

Nuša Kremzer-Mlinar, Ana Harb, Jana Železnik, Pravna praksa, 47/2014Vrhovno sodišče RS je v sodbi III Ips 23/2014 z dne 2. septembra 2014 zavzelo stališče, da terjatve upravnikov za povračilo obratovalnih stroškov, ki jih upravnik večstanovanjske stavbe iz lastnih sredstev založi za lastnike stanovanj, zastarajo v enoletnem zastaralnem roku po 6. točki prvega odstavka 355. člena Obligacijskega zakonika (OZ). S tem je odpravilo dilemo v zvezi z dolžino zastaralnega roka za terjatve upravnikov večstanovanjskih stavb. Sporno pa ostaja vprašanje, ali v enakem roku zastarajo tudi terjatve upravnikov poslovnih stavb in stavb, v katerih so tako stanovanjski kot tudi poslovni prostori.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄47

Naštevanje

dr. Nataša Hribar, 5.12.2013

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 47/2013Zadnjih nekaj kotičkov sem vam dala mir s slovnico in pravopisom. S tokratnim pa se spet vračamo k tem temam. Na moj elektronski naslov je prišel spodnji zgled: Otrokom grozijo, jih strašijo, jim govorijo, da bodo morali beračiti, če se ne bodo učili, jih tepejo, kaznujejo itd. itd. itd. Vprašanje
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄47

Glagol ob količinskem izrazu

dr. Nataša Hribar, 6.12.2012

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 47/2012Ste vedeli, da v slovenščini, kadar v osebku uporabimo besedno zvezo s količinskim izrazom (na primer tisoč ljudi), glagol v povedku stoji v tretji osebi ednine srednjega spola? Ja, naj se sliši še tako nenavadno, glagol v povedku ima ob takem osebku točno tako obliko, kot sem napisala: tretja oseba ednine, in to srednji spol. Primer: Na koncert je prišlo tisoč ljudi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄47

Besedilni korpusi

dr. Nataša Hribar, 8.12.2011

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 47/2011Potem ko sem se v zadnjih nekaj kotičkih dotaknila dveh naših temeljnih slovarskih priročnikov - Slovarja slovenskega knjižnega jezika in Slovarja Slovenskega pravopisa - se mi zdi smiselno, da temu dodam še novejše jezikovne vire, s katerimi si pri delu z jezikom lahko pomagamo. Eden takih sodobne
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄47

Večina primerov je bilo rešenih/je bila rešena

Nataša Hribar, 2.12.2010

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 47/2010Ker sem v prejšnjem kotičku odprla vprašanje sklonskih oblik količinskih izrazov in ob njih stoječih samostalnikov, je smiselno, da se danes lotim nekoliko bolj zapletenega vprašanja:
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄47

Osebno dostojanstvo govornika

Pavliha Marko, Herman Bogdana, 2.12.2010

Ostalo

dr. Marko Pavliha, Bogdana Herman, Pravna praksa, 47/2010Ste morda vedeli, da je pridevnik "dostojen" prvotno pomenil "zrel", kar je bilo v primeru sadja "vreden" (dozorel, vzdržljiv do konca), pozneje pa je bil pomen prenesen tudi na ljudi z dodatno oznako "zaslužen" in "cenjen"? Dostojanstven je potemtakem tisti človek, ki je tako zelo zrel in odrasel, da si zasluži spoštovanje in občudovanje okolice.
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄47

Še o ločilih pri citiranju

dr. Nataša Hribar, 3.12.2009

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 47/2009Ko smo v prejšnjem kotičku govorili o ločilih pri premem govoru, smo se ustavili predvsem pri vprašanju ločil v odvisnosti od tega, ali stoji spremni stavek pred dobesednim navedkom, za njim ali sredi njega. Danes pa se bomo posvetili vprašanju, kako in katera ločila postavljati, kadar je citat samo...
Naslovnica
Pravna praksa, 2008⁄47

To sicer drži, ampak ...

dr. Nataša Hribar, 4.12.2008

Ostalo

dr. Nataša Hribar, dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 47/2008Vremenskim razmeram v zadnjih dneh primerno sem za izhodišče današnjega kotička izbrala zimsko obarvano besedilce, ki je bilo objavljeno na enem naših spletnih portalov. Sneg je številne presenetil, največ težav pa je povzročil na cestah. Na dolenjki se je promet sicer sprostil, vendar pa je še ved...
Naslovnica
Pravna praksa, 2006⁄47

Pomen dela na daljavo za zagotavljanje večje svobode dela in zdravega življenjskega prostora

mag. Ryan Hartner, 7.12.2006

Varstvo okolja, Delovna razmerja

mag. Raj Hartner, Pravna praksa, 47/2006mag. pravnih znanosti, Trenutno v državah članicah Evropske unije več kot sedem odstotkov vseh delavcev dejansko opravlja delo na daljavo.2 Sorazmerni delež delavcev na daljavo v svetu hitro narašča.3 Po nekaterih napovedih strokovnjakov, ki proučujejo naravo in razvoj dela na daljavo, bo delo ...
<<  Prejšnja | Stran: 1 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 47

Leto objave

2019(2) 2018(1) 2017(1) 2016(2)
2015(1) 2014(2) 2013(1) 2012(1)
2011(1) 2010(2) 2009(1) 2008(1)
2006(1)

Področja

2. PRAVNA PODROČJA 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 12. OSTALO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGH IJKLMNOPQRSŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov