O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 1
Dokumenti od 1 do 9 (od skupaj 9)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄38-39

Spoštovanje človekovih pravic v gospodarstvu

Letnar Černič Jernej, Weingerl Petra, 11.10.2019

Človekove pravice

dr. Jernej Letnar Černič, dr. Petra Weingerl, Pravna praksa, 38-39/2019Varstvo in uresničevanje človekovega dostojanstva zahteva spoštovanje človekovih pravic v gospodarstvu. Države so tradicionalno primarno odgovorne za spoštovanje, varovanje in uresničevanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin, saj so se te sprva razvile v razmerju med državo in posamezniki. A tudi v gospodarstvu lahko prihaja do tveganj za kršitve človekovih pravic. Gospodarske družbe pogosto pozitivno, a včasih tudi negativno vplivajo na spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Vanje lahko posegajo neposredno, posredno, same oziroma skupaj z državnimi in ostalimi nedržavnimi organi. V zadnjih letih se je zato razvilo spoznanje, da nimajo le države, temveč tudi gospodarske družbe obveznosti do spoštovanja človekovih pravic. Te obveznosti izhajajo predvsem iz domačih pravnih redov, evropskega prava in posredno tudi iz mednarodnega prava. V tej luči je spoštovanje človekovih pravic v gospodarstvu (ang. business and human rights) treba razlikovati od družbene odgovornosti podjetij, ki je bolj prostovoljne narave, saj gospodarske družbe zavezuje, da pri svojem poslovanju spoštujejo in varujejo človekove pravice. Spoštovanje človekovih pravic v gospodarstvu v slovenskem prostoru do sedaj ni bilo deležno prevelike pozornosti, saj se področje pogosto zamenjuje z družbeno odgovornostjo podjetij in predvsem z donatorstvom in sponzorstvi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄38-39

Ali v Sloveniji preverjamo učinke predpisov na družbo?

Zimšek Jelka, Železnik Maša, 11.10.2019

Državni zbor in državni svet

mag. Jelka Zimšek, mag. Maša Železnik, Pravna praksa, 38-39/2019Analiza učinkov predpisov (ang. Regulatory Impact Assesment tudi Regulatory Impact Analysis, RIA), ki je eno pomembnejših orodij pri pripravi boljših (ang. better regulation) oziroma pametnih (ang. smart regulation) predpisov, je poseben postopek preverjanja učinkov predpisa na družbo in omogoča sistematično obliko presoje ne le na področju, ki ga s predpisom želimo urediti, temveč tudi na drugih področjih. Glavni namen analize učinkov je namreč pridobiti čim bolj natančne empirične informacije o negativnih in pozitivnih učinkih predpisov na javne finance, gospodarstvo, okolje in družbo kot celoto. Računsko sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju: računsko sodišče) izvaja že tretjo revizijo na področju priprave, sprejemanja in spremljanja predpisov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄38-39

Normativni program Vlade RS

Avtor ni naveden, 11.10.2019

Vlada

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 38-39/2019Iz normativnega delovnega programa Vlade RS za leto 2019
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄38-39

Člen 80 Ustave RS in odločilen vpliv volivcev na dodelitev mandatov

Tušar Damjan, Ban Eva, 11.10.2019

Državni zbor in državni svet

mag. Damjan Tušar, Eva Ban, Pravna praksa, 38-39/2019Ustavno sodišče je v odločbi U-I-32/15 z dne 8. novembra 2018 odločilo, da je 4. člen Zakona o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v državni zbor (ZDVEDZ) v neskladju z Ustavo Republike Slovenije (Ustavo), ker volilni okraji ne izpolnjujejo več nobenega kriterija iz 20. člena Zakona o volitvah v državni zbor (ZVDZ), in zakonodajalcu določilo dveletni rok od objave odločbe za odpravo neustavnosti. Ustavno sodišče je ugotovilo, da je veljavni volilni sistem skladen z Ustavo, in razložilo, kaj pomeni odločilen vpliv volivcev na dodelitev mandatov posameznim kandidatom. Ta v skladu z odločbo pomeni, "da so volivci tisti, ki 'povzročijo' dodelitev mandatov posameznim kandidatom. Izključen in neposreden razlog za dodelitev poslanskih mandatov posameznim osebam mora biti kolektivna izjava volje volivcev. Odločilen vpliv volivcev na personalizacijo poslanskih mandatov zato pomeni, da je dodelitev mandatov v rokah volivcev, ne pa v rokah drugih subjektov, tudi ne v rokah predlagateljev kandidatnih list (praviloma političnih strank). Sestava Državnega zbora mora biti odvisna od kolektivne volje volivcev. [...] Volivci svojo izjavo volje na volitvah izrazijo z glasovanjem. Njihov odločilni vpliv se mora pokazati pri izidu glasovanja. Ustavno načelo sorazmernega predstavništva na eni strani zahteva, naj se mandati delijo v sorazmerju s podporo posameznih skupin volivcev. Ustavna zahteva po odločilnem vplivu pa po drugi strani zahteva, naj volivci z glasovanjem izrazijo podporo posameznim kandidatom (enemu ali več), sicer ni mogoče zagotoviti, da je personalizacija 'v rokah' volivcev."
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄38-39

Vacatio legis je (ali bo) mimo

Avtor ni naveden, 11.10.2019

Državni zbor in državni svet

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 38-39/2019 Akti, ki začnejo veljati v naslednjem mesecu: 1. Zakon o ratifikaciji Dodatnega protokola h Konvenciji Sveta Evrope o preprečevanju terorizma (MDPKSEPT) (Ur. l. RS - MP, št. 13/19) - veljati začne 19. oktobra. 2. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o enakih možn
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄38-39

Vlada RS

Avtor ni naveden, 11.10.2019

Vlada

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 38-39/2019 Sklepi, ki jih je Vlada RS sprejela na 45. redni seji (30. september 2019): - predlog zakona o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju za leti 2020 in 2021 ter izredni uskladitvi. Sklepi, ki jih je Vlada RS sprejela na 46. redni seji (3. oktob
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄38-39

(Pre)pozna registracija kandidatur kot kršitev EKČP

Luka Vlačić, 11.10.2019

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), Državni zbor in državni svet

Luka Vlačić, Pravna praksa, 38-39/2019V nedavni zadevi Abdalov in drugi proti Azerbajdžanu je mali senat Evropskega sodišča za človekove pravice soglasno odločil, da je bila trem kandidatom na parlamentarnih volitvah leta 2010 kršena pravica do svobodnih volitev iz 3. člena Protokola št. 1 k Evropski konvenciji o človekovih pravicah. Pri vseh treh kandidaturah je odločanje volilnih komisij in sodišč o registraciji kandidatur zaradi spora o veljavnosti podpisov volivcev trajalo tri tedne ali dlje, pritožniki pa so dobili potrdila o registraciji kandidatur tik pred zaključkom volilne kampanje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄38-39

Javno sojenje in objava osebnih podatkov v medijih

Sonja Strle, 11.10.2019

JAVNO OBVEŠČANJE, Uprava

Sonja Strle, Pravna praksa, 38-39/2019Pobudnik se je na informacijskega pooblaščenca (IP) obrnil z vprašanjem glede osebnih podatkov, ki zaradi javnosti sojenja pridejo do določenih medijev. Ali posameznik od medijev, ki take osebne podatke objavijo, lahko zahteva popoln izbris? Ali se mediji pri tem lahko sklicujejo na javni interes in posledično ne izbrišejo osebnih podatkov?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄38-39

Gradiva, ki jih obravnava DZ RS

Avtor ni naveden, 11.10.2019

Državni zbor in državni svet

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 38-39/2019 30. september - predlog zakona o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju za leti 2020 in 2021 ter izredni uskladitvi pokojnin, - predlog zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2020 in 2021. 3. oktober - predlog
<<  Prejšnja | Stran: 1 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 38-39

Leto objave

< Vsi
2019(9)
> Oktober(9)

Področja

< Vsi 1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 1.1. USTAVNA UREDITEV 1.2. ORGANI REPUBLIKE SLOVENIJE

Avtorji

AB CĆČ DĐEFGHIJKL MNOPQRS ŠT UV W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov