O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 36)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄23

Pooblaščena oseba za varstvo podatkov (DPO) v povezani družbi

Sonja Strle, 13.6.2019

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo, Gospodarske družbe, splošni predpisi

Sonja Strle, Pravna praksa, 23/2019Ali lahko imata upravljavec in obdelovalec isto pooblaščeno osebo za varstvo podatkov (DPO)?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄23

Odpravnina pri nizu pogodb za določen čas

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 13.6.2019

Delovna razmerja

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 23/2019Delavec je imel sklenjene tri neprekinjene pogodbe za določen čas. Prvo za čas treh mesecev zaradi povečanega obsega dela, drugo za čas treh mesecev zaradi nadomeščanja začasno odsotnega delavca in tretjo za čas treh mesecev zaradi povečanega obsega dela. Po prvi pogodbi je imel mesečno plačo za polni delovni čas v višini 1.000 evrov bruto, po drugi 900 evrov bruto in tretji 1.200 evrov bruto. • Kako delodajalec pravilno izračuna višino odpravnine?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄23

Reševalna dejavnost neprofitnih organizacij je izključena iz pravil javnega naročanja

Zoran Skubic, 13.6.2019

PRORAČUN

Zoran Skubic, Pravna praksa, 23/2019Direktiva o javnih naročilih v svojem členu 10(h) precej jasno določa, da so iz njenega dosega med drugim izključene storitve tako civilne obrambe kot tudi civilne zaščite ter končno preprečevanja nevarnosti, ki jih izvajajo (neprofitne) organizacije ali nepridobitna združenja in ki se nanašajo med drugim tudi na reševalno dejavnost. Vse lepo in prav, a kot je znano marsikateremu bralcu teh in podobnih vrstic, pravo EU včasih potrebuje (avtonomno) tolmačenje na prvi pogled še tako jasnih določb. Sodišče EU je tako pred kratkim obravnavalo na videz precej enostavno, a v praksi vseeno zapleteno dilemo: kaj dejansko v luči Direktive pomeni "storitev preprečevanja nevarnosti", ki jo izvajajo "neprofitne organizacije ali združenja", in ali k temu spadajo tudi storitve prevoza z reševalnimi vozili, ki zagotavljajo kvalificirano nego in oskrbo bolnikov?
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄23

Odvetnik, pravo in družba - II ali še nekaj besed o nespodobnosti

Čeferin Rok, Sega Sanja, 14.6.2018

Odvetništvo in notariat

dr. Rok Čeferin, Sanja Sega, Pravna praksa, 23/2018V zadnji številki Pravne prakse je bil objavljen prispevek vrhovne sodnice mag. Nine Betetto, v katerem je zapisala svoje stališče o vlogi odvetnikov v pravosodnem sistemu, na katero se nama zdi potrebno odgovoriti. Avtorica v svojem prispevku uvodoma navaja, da o vlogi odvetnika razmišlja s perspektive sodnice. V jedru prispevka se to razmišljanje pokaže (i) kot splošen poduk odvetnikom o etičnih načelih, ki bi jih ti morali spoštovati, (ii) kot poziv k prenehanju toleriranja neetičnega obnašanja odvetnikov, (iii) kot opozorilo bralcem, podano na podlagi sodničinih izkušenj, da najglasnejši odvetniki niso najbolj modri, da ne ravnajo v korist strank, ki so očitno tako neuke prava, da ne razumejo, katera odvetnikova ravnanja so v njihovo korist in katera ne. Za konec avtorica bralce informira tudi o priložnostni analizi, ki naj bi pokazala, da so "ugledne" odvetniške pisarne na Vrhovnem sodišču podpovprečno uspešne pri vlaganju pravnih sredstev.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄23

Obredni zakol živali brez predhodnega omamljanja v verske namene

Zoran Skubic, 14.6.2018

Sodišča, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 23/2018Skrb za zaščito živali, njihovega življenja, zdravja in dobrobiti, predvsem pa skrb za to, da pri zakolu ne trpijo prekomerno, je sistemski del korpusa pravnih pravil slovenskega prava vsaj od sprejetja Zakona o zaščiti živali (ZZZiv) v prvotnem besedilu v letu 1999. S tem zakonom sta se v slovenski pravni red prenesli izvedbi dveh uredb prava Unije: Uredbe o zaščiti živali med prevozom ter Uredbe o zaščiti živali ob njihovi usmrtitvi (v nadaljevanju uredba). Prav v zvezi s slednjo pa je Slovenija leta 2013 izkoristila možnost, da v ZZZiv določi nekatera strožja pravila. Tako je z novim drugim odstavkom 25. člena ZZZiv določila, da mora biti ne glede na uredbo, točneje ne glede na njen člen 4(4), predhodno omamljenje živali izvedeno tudi pri vsakem obrednem zakolu, razen če gre za zakol perutnine, kuncev in zajcev izven klavnice za zasebno domačo porabo. Prav ta določba ZZZiv pa je bila pred kratkim napadena pred našim Ustavnim sodiščem, češ da (očitno) krši versko svobodo. Skoraj v istem času kot na Beethovnovi ulici št. 11 pa se je podobna sodna bitka glede že navedene določbe uredbe odvijala tudi na Bulvarju Konrada Adenauerja št. 45 v Luksemburgu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄23

Svoboda izražanja slovenskega sodnika

dr. Jorg Sladič, 15.6.2017

Sodišča

dr. Jorg Sladič, Pravna praksa, 23/2017Visokošolski kolegi so mi pred kratkim v vpogled predložili nekaj listin o dogodkih na Vrhovnem sodišču glede svobode govora vrhovnih sodnikov. Ti nedavni dogodki na Vrhovnem sodišču glede razprave o omejitvi pravice sodnika do izražanja odpirajo več vprašanj, ki se v drugih delih pravosodja razumejo kot problematika krepitve zaupanja v sodstvo. Kakor je ugotovila Komisija za etiko in integriteto Sodnega sveta, je zaupanje javnosti temelj legitimnosti sodstva. Verjetno ne bo kakšna novost, niti kakšna herezija, če napišem, da zaupanje v sodstvo v Sloveniji ni na taki ravni kot v državah razvite Evrope, razlog za to je še danes očiten primanjkljaj iz preteklosti. Kljub četrt stoletja nove ustave sodstvo do danes ni bilo sposobno pridobiti ugleda, ki ga ima v zahodnoevropskih državah.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄23

Določitev trajanja pogodbe o zaposlitvi pri nadomeščanju začasno odsotnega delavca

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 15.6.2017

Delovna razmerja

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 23/2017Za čas delavčeve daljše bolniške odsotnosti nameravamo urediti nadomeščanje z novo zaposlitvijo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄23

Čezmejna objava osebnih podatkov telefonskih naročnikov po pravu EU

Zoran Skubic, 15.6.2017

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 23/2017Z množičnim pojavom cenovno dostopnih mobilnikov je telefonska mobilnost postala del vsakdana. Težko si je predstavljati, da bi že en sam dan preživeli brez te neposredne povezave v širši svet. Vseeno pa tovrstna mobilnost ni brez cene, saj se dostikrat po nepotrebnem zajeda v naš prosti čas, zasebnost in prepogosto tudi v naše osebne podatke. Direktiva o univerzalnih storitvah za države članice med drugim določa obveznost zagotoviti, da imajo naročniki javno dostopnih telefonskih storitev pravico do vpisa v javno dostopen (telefonski) imenik in da so njihove informacije na voljo ponudnikom tovrstnih imeniških storitev ali imenikov. Vprašanje, pred kratkim postavljeno Sodišču EU, pa je bilo, ali ima do tovrstnih podatkov prost (tj. nediskriminatoren) dostop tudi ponudnik imeniških storitev iz druge države članice. In če ga ima, kaj lahko stori naročnik proti objavi svojih naročniških podatkov v tujini, če je že privolil v njihovo objavo v "domačih" imenikih.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄23

Učinkovito pravno varstvo

Borut Smrdel, 9.6.2016

Pravoznanstvo

Borut Smrdel, Pravna praksa, 23/2016Pravo javnih naročilih ureja nakupe blaga, storitev in gradenj, ki jih izvajajo javni subjekti z javnim denarjem. Javna naročila so pravno urejena tako na nacionalni ravni kot tudi na ravni EU. Predpisi o javnem naročanju na ravni EU so v prvi vrsti namenjeni spodbujanju prostega pretoka blaga in storitev oziroma odpiranju trga javnih naročil za vse gospodarske subjekte na območju EU (tu je poglavitni cilj preprečevanje politik, h katerim, pravzaprav po sami naravi stvari, teži vsako nacionalno gospodarstvo, to pa je "kupovati domače"). Čeprav evropski predpisi o javnem naročanju zavezujejo države članice EU le pri naročanju blaga, storitev in gradenj, katerih ocenjena vrednost presega tako imenovane evropske vrednostne pragove, pa sodna praksa Sodišča EU tudi pri javnih naročilih manjše vrednosti zahteva spoštovanje nekaterih temeljnih načel javnega naročanja, ki izvirajo neposredno iz Pogodbe o delovanju EU.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄23

Posvojitev

Nataša Skubic, 9.6.2016

Ostalo

Nataša Skubic, Pravna praksa, 23/2016Posvojitev je eden od temeljnih institutov družinskega prava. Družinsko pravo ali v angleščini family law je v slovarju Black's Law Dictionary opredeljeno kot posebno pravno področje, znotraj katerega so urejeni zelo raznoliki instituti, na primer zakonska zveza (marriage), razveza zakonske zveze (divorce), posvojitev (adoption), skrbništvo in preživljanje otrok (child custody and support), očetovstvo (paternity), mladoletniško prestopništvo (juvenile delinquency). Za družinsko pravo oziroma pravo družinskih razmerij se v angleščini uporablja tudi izraz domestic-relations law. Pojem družinska razmerja lahko v angleščino prevedemo kot domestic relations ali kot family relations, pri čemer je slednja možnost po mojem mnenju bolj natančna.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄23

Pravila "humanega" prevoza živine po pravu EU veljajo tudi za prevoze prek tretjih držav

Zoran Skubic, 11.6.2015

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 23/2015Uredba 1/2005 o zaščiti živali med prevozom dokaj podrobno določa pravila in postopke, ki naj bi žive vretenčarje obvarovali pred načini prevoza znotraj notranjega trga EU, ki bi jim lahko povzročili nepotrebne poškodbe ali neupravičeno trpljenje. Tako je treba med drugim poskrbeti, da so take vožnje čim krajše, da se prevažajo zgolj živali, ki so primerne za vožnjo, in da se prevoz do namembnega kraja opravi čim prej. Nadalje je treba razmere za dobro počutje živali redno preverjati in ustrezno ohranjati, pri čemer je treba v primernih časovnih razmikih zagotavljati vodo, krmo in počitek, ki ustrezajo njihovi posamezni vrsti in velikosti, tako glede kakovosti kot tudi količine. Vse lepo in prav, toda ali taka pravna zaščita živali preprosto izpuhti s prehodom ene od zunanjih mej Skupnosti?
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄23

Obtožni akt I

Nataša Skubic, 12.6.2014

Ostalo

Nataša Skubic, Pravna praksa, 23/2014V rednem kazenskem postopku sta obtožna akta obtožnica in zasebna tožba, v skrajšanem postopku pa obtožni predlog in zasebna tožba. Obtožba je skupni pojem za obtožnico, obtožni predlog in zasebno tožbo oziroma je vsebovana v obtožnem aktu, s katero upravičeni tožilec v kazenskem postopku zahteva od sodišča, naj razpiše glavno obravnavo, spozna obdolženca za krivega kaznivega dejanja in ga obsodi (Pravni terminološki slovar). V tem in prihodnjem kotičku me bodo zanimale angleške ustreznice za pojme obtožni akt, obtožnica, obtožni predlog, zasebna tožba in obtožba.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄23

"Učinek dežnika", posredna vzročna zveza in meje odškodninske odgovornosti nezakonitih kartelov po pravu EU

Zoran Skubic, 12.6.2014

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 23/2014Temelj EU je skupni trg, bistvene predpostavke za njegov obstoj in delovanje v praksi pa sta - poleg prostega pretoka blaga, storitev in kapitala - varstvo potrošnikov ter spoštovanje svobodne in poštene konkurence na trgu. Nedovoljeno kartelno določanje cen nedvomno izkrivlja konkurenco na relevantnem trgu, in sicer ne samo neposredno, tj. med samimi udeleženci kartela, temveč lahko posredno povzroča dvig cen tudi pri drugih (sicer "poštenih") konkurentih. Prav to dejstvo pa je Sodišče EU postavilo pred zanimivo dilemo: ali je mogoče udeležence nezakonitega kartela neposredno sodno preganjati tudi za to, posredno škodo?
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄23

Mednarodna pogodba

Nataša Skubic, 13.6.2013

Pravoznanstvo

Nataša Skubic, Pravna praksa, 23/2013Serijo kotičkov o pravnih virih nadaljujemo z najpomembnejšim virom mednarodnega prava, tj. mednarodno pogodbo, ki je v slovenskem pravnem redu v hierarhiji pravnih aktov med ustavo in zakonom. To določa tudi Ustava RS, ki zahteva, da so zakoni in drugi predpisi v skladu s splošno veljavnimi načeli mednarodnega prava in z mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo Slovenijo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄23

Kruha ali iger

Nika Skvarča, 13.6.2013

Šport in organizacije

Nika Skvarča, Pravna praksa, 23/2013Paradoksi so v pravu nekaj povsem običajnega. Z njimi se srečuje tudi športno pravo, ki se med drugim ukvarja tudi s sodobnimi pravnimi zagonetkami, kakršen je marketing iz zasede (ang. ambush marketing). Ta se običajno izvaja na velikih športnih dogodkih, kot so olimpijske igre. Take dogodke omogočajo velike mednarodne korporacije, ki kot glavni sponzorji zahtevajo ekskluzivno pravico pri oglaševanju na tem dogodku.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄23

Google, Google, daj, povej, kdo je kdo na Zemlji tej!

mag. Rosana Lemut Strle, 13.6.2013

Ostalo

mag. Rosana Lemut-Strle, Pravna praksa, 23/2013V času razcveta interneta pojem identitete posameznika dobiva nove razsežnosti. Predvsem v sociološkem smislu, posledično pa novo razumevanje identitete vpliva tudi na naš pravni položaj, na naša pričakovanja, pravice in obveznosti. Če je včasih veljalo, da sem, kar pravim, da sem, danes vse bolj velja, da si, kar Google pravi, da si. Priča smo torej nekakšnemu procesu ekspropriacije identitete. O novih znancih več ne poizvedujemo pri prijateljih, sosedih ... Še manj se nam jih zdi vredno spoznavati v neposrednem pogovoru. Praviloma preprosto vtipkamo njihovo osebno ime v Google in si tako ustvarimo mnenje o njih. Pa Google res ve, kdo smo?
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄23

Še o nepoštenih pogojih potrošniških pogodb: ko prekluzija dokazov in stvarna pristojnost nista (več) pomembni

Zoran Skubic, 13.6.2013

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 23/2013Pravo varstva potrošnikov kot eden epicentrov prava EU dobiva vse bolj absolutistične poteze. To je dejstvo in usmeritev, ki se jima ni mogoče izogniti. Gre namreč za eno redkih področij "primata EU", ki v širši javnosti, zlasti pa med državljani EU, praviloma vedno naleti na odobravanje in pozitivne ocene. Kar niti ne preseneča, saj smo konec koncev - vsi potrošniki. Prav ta absolutizem pa, zlasti ko gre za razlaganje Direktive 93/13/EGS o nedovoljenih pogojih, za nacionalna sodišča pogosto odpira dileme, ki jih mora potem reševati Sodišče (EU). Tokrat so bila glede potrošniških kreditnih pogodb - vnovič na pobudo madžarskih sodišč - na vrsti vprašanja o prepovedi navajanja novih dokazov in dejstev glede stvarne pristojnosti, kot tudi zimzelena o tem, ali je treba Direktivo 93/13/EGS razlagati tako, da mora nacionalno sodišče, če ugotovi nedovoljenost kakega pogodbenega pogoja, po uradni dolžnosti preveriti, ali je treba pogodbo na tem temelju razveljaviti, čeprav stranke tega niso (niti) predlagale.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄23

Sankcije po pravu EU (še) nimajo narave kazenskih sankcij

Zoran Skubic, 14.6.2012

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 23/2012Sodišče Evropske unije (Sodišče) je bilo pred kratkim s strani najvišjega poljskega sodišča pozvano, naj obravnava nov vidik enega temeljnih vprašanj (pravne) integracije EU - ali imajo lahko sankcije, ki jih za posameznike določajo pravni akti EU, (tudi) kazenskopravni značaj. Konkretno se je pri tem spraševalo o pravni naravi sankcije odvzema finančne pomoči na podlagi 138. člena Uredbe št. 1973/2004, če je kmet, upravičenec do pomoči, pristojnim organom posredoval neresnične podatke o dejstvih, ki so podlaga za njeno izplačilo. Odgovor na vprašanje, ali gre pri tej sankciji za upravno "kazen" ali pa kazen za kaznivo ravnanje, je namreč ključen pri presoji, ali bi bil kazenski postopek v državi članici zaradi istega historičnega dogodka sploh dopusten (ne bis in idem). Pri končni odločitvi pa se je Sodišče prav pri presoji morebitne kazenskopravne narave sankcij oprlo na sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP), natančneje na doktrino Engel.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄23

Čast in dobro ime

Vera Samardžija, 16.6.2011

Ostalo

Vera Samardžija, Pravna praksa, 23/2011Vse bolj so nam pomembni le zunanji znaki časti, notranji časti pa ne dajemo velikega pomena, je na srečanju Pravniškega društva Maribor, ki je potekalo 2. junija 2011 v prostorih PF Univerze v Mariboru, poudarila dr. Mojca Ramšak.
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄23

Podatek o poslancu, ki mu je znižana plača

Rosana Lemut-Strle, 10.6.2010

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Rosana Lemut-Strle, Pravna praksa, 23/2010• Ali je podatek o imenu in priimku poslanca v zvezi z ukrepom znižanja plače zaradi odsotnosti s seje Državnega zbora varovan osebni podatek ali informacija javnega značaja (ali je dovolj navedba števila izrečenih ukrepov)?
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄23

Za reševanje sodnih zaostankov potrebujemo pogled naprej

Zoran Skubic, 10.6.2010

Sodišča

Zoran Skubic, Pravna praksa, 23/2010Z objavo odmeva okrožne sodnice Orehar Ivanc, dodeljene na Vrhovno sodišče, tvori moj prispevek, objavljen v PP, št. 15/2010, ZVPSBNO: kje smo, kam gremo?, zaključeno celoto. Namen mojega prispevka je bil predvsem seznanitev širše javnosti z vidikom odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije,1 ki...
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄23

Pravica javnih oseb do zasebnosti in lastne podobe

Maja Smrkolj, 11.6.2009

Človekove pravice

Maja Smrkolj, Maja Smrkolj, Pravna praksa, 23/2009Maja letos je nemško zvezno (vrhovno) sodišče (Bundesgerichtshof - BGH) dokončno odločilo v sporu med nekdanjim podpredsednikom vlade in zunanjim ministrom Joschko Fischerjem ter izdajateljem ilustrirane revije BUNTE.1 V slednji je bil sredi junija 2006, kmalu zatem ko se je Fischer zadnjič udeležil...
Naslovnica
Pravna praksa, 2008⁄23

O razmerju med stebri ali in dubio pro acquis communitaire

Maja Smrkolj, 12.6.2008

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Maja Smrkolj, Maja Smrkolj, Pravna praksa, 23/2008Sodišče ES je v sodbi z dne 20. maja pojasnilo razmerje med stebri Evropske Unije ter z odločitvijo v korist politike razvojnega sodelovanja iz prvega stebra nasproti ukrepom skupne zunanje in varnostne politike odgovorilo na eno izmed aktualnih vprašanj s področja zunanjih zadev EU.1
Naslovnica
Pravna praksa, 2008⁄23

Okolje

Nataša Skubic, 12.6.2008

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Nataša Skubic, Nataša Skubic, Pravna praksa, 23/2008Skrb za varstvo okolja v okviru Evropske unije ni novost. Prvi program varstva okolja je bil sprejet leta 1972, dvajset let pozneje pa so določbe o okoljski politiki Skupnosti našle mesto v Pogodbi o Evropski uniji. Določbe o varstvu okolja najdemo tudi v obeh nedavno sprejetih dokumentih, Lizbonski...
Naslovnica
Pravna praksa, 2008⁄23

Pirati v 21. stoletju

dr. Vasilka Sancin, 12.6.2008

Promet in zveze - pomorski in rečni promet

dr. Vasilka Sancin, dr. Vasilka Sancin, Pravna praksa, 23/2008Piratski napadi in oboroženo ropanje na morju, ki so v zadnjem času doživeli dramatično vrnitev,1 imajo tudi hude ekonomske in humanitarne posledice. Malaška ožina in Južnokitajsko morje sta zaradi veliko ladij, med katerimi je veliko naftnih tankerjev in tovornih ladij, ki dnevno plujejo skozi to o...
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 23

Leto objave

2019(3) 2018(2) 2017(3) 2016(2)
2015(1) 2014(2) 2013(4) 2012(1)
2011(1) 2010(2) 2009(1) 2008(3)
2007(2) 2006(2) 1997(3) 1993(4)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMNOPQRS ŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov