O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 8
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 178)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄23

Pooblaščena oseba za varstvo podatkov (DPO) v povezani družbi

Sonja Strle, 13.6.2019

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo, Gospodarske družbe, splošni predpisi

Sonja Strle, Pravna praksa, 23/2019Ali lahko imata upravljavec in obdelovalec isto pooblaščeno osebo za varstvo podatkov (DPO)?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄23

Prenos denarnih sredstev pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi in izvršljiv evropski plačilni nalog

mag. Sebastjan Kerčmar, 13.6.2019

Civilni sodni postopki

mag. Sebastjan Kerčmar, Pravna praksa, 23/2019Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) že od uveljavitve določa, da se lahko pri izvršbah na denarna sredstva v gospodarskih zadevah pri organizacijah za plačilni promet prenese sredstva z dolžnikovega na upnikov račun še pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi, razen če je bil sklep izdan na podlagi verodostojne listine. V letu 2010 je bil z zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ-H) v tem smislu spremenjen tudi 46. člen zakona, ki je takšno ureditev razširil z gospodarskih na vse izvršilne naslove.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄23

Najem stanovanja in domače živali

dr. Nana Weber, 13.6.2019

Lastnina in druge stvarne pravice, Človekove pravice

dr. Nana Weber, Pravna praksa, 23/2019Sem lastnica kužka in želim najeti stanovanje v večstanovanjski stavbi. Potencialni najemodajalec pogojuje oddajo stanovanja s tem, da se moram zavezati, da v njem ne bodo bivali hišni ljubljenčki (kamor všteva tudi pse). Njegovo pojasnilo je, da so se tako dogovorili etažni lastniki iz sanitarnih razlogov, vendar mi kakršnegakoli dokumenta o tem ni pokazal. Naj poudarim, da je kužek (kastriran samček) relativno majhen, že v zrelih letih in ne povzroča nobenih težav. • Ali je pogojevanje najema stanovanja z nebivanjem psa v stanovanju v skladu s predpisi o preprečevanju diskriminacije? • Ali imam pravico do vpogleda v sklep etažnih lastnikov? • Ali mi lahko najemodajalec kot lastnici kužka ne dovoli najeti stanovanja, tudi če sploh nima podlage v sklepu etažnih lastnikov?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄23

Se po novem priznavajo tudi abstraktne škode?

Igor Vuksanović, 13.6.2019

Obligacije

Igor Vuksanović, Pravna praksa, 23/2019Mojo pozornost je pritegnil sklep Vrhovnega sodišča (VS), št. II Ips 315/2017, z dne 14. februarja 2019. Tožnik je zahteval plačilo odškodnine od države, ker mu je policija 21. aprila 2008 zasegla in šele 16. februarja 2009 vrnila osebni avtomobil. Do zasega je prišlo, ker je bilo vozilo evidentirano kot ukradeno v Schengenskem informacijskem sistemu (v nadaljevanju SIS). Vrhovno sodišče je zavrnitev tožbenega zahtevka v celoti (na prvih dveh stopnjah) razveljavilo in vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Po moji oceni je v prid tožnika sprejelo dvomljiva stališča glede protipravnosti in vzročne zveze med odvzemom stvari in premoženjsko škodo lastnika.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄23

Temni internet in kriptovalute

Patricij Maček, 13.6.2019

KAZNOVALNO PRAVO

Patricij Maček, Pravna praksa, 23/2019"Glavna lastnost temnega interneta je, da zagotavlja anonimnost," je uvodoma poudaril Zoran Kancler iz Uprave kriminalistične policije na posvetu z naslovom Virtualne valute in temačni splet (darknet), ki je potekal 18. aprila 2019 na Policijski akademiji v Tacnu pri Ljubljani. Dogodek je organiziralo Društvo kriminalistov Slovenije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄23

Kje je naše prekrškovno pravo

dr. Zvonko Fišer, 13.6.2019

Prekrški

dr. Zvonko Fišer, Pravna praksa, 23/2019Vsak čas bo desetletje in pol, odkar smo reformirali krovni prekrškovni zakon. Področje je pomembno in občutljivo, saj zadeva veliko ljudi in pravnih oseb. Bilo bi dobro, če bi stroka in zakonodajalec, z njima pa družba v celoti, ugotovili, kaj smo z reformo dosegli na področju masovnega kaznovanja. Takšne analize niso pogoste, so pa pametne.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄23

Pogodbena pridobitev neprave stvarne služnosti - zahteva kasnejšemu pridobitelju za izstavitev ZK dovolila - slabovernost

Avtor ni naveden, 14.6.2018

Obligacije

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 23/2018Če si nasproti stopita neskrbna in nepoštena stranka je treba dati varstvo prvi, čeprav ni izkazala potrebne skrbnosti, pa bi jo mogla in morala. Za ta namen ji je treba zagotoviti učinkovito sodno varstvo, če ga zakon ne predvideva, tudi z njegovo ustavno skladno razlago.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄23

Poenostavljena prisilna poravnava na nezavarovani del zavarovane terjatve, vključene v posodobljeni seznam terjatev

Slađana Vrenčur, 14.6.2018

Lastnina in druge stvarne pravice

Slađana Vrenčur, Pravna praksa, 23/2018Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) v odstavkih od tretjega do petega 20. člena smiselno pojasnjuje pojem zavarovane in nezavarovane terjatve. Zavarovana terjatev je terjatev upnika, ki je zavarovana z ločitveno pravico. Nezavarovana terjatev pa je tista, ki ni zavarovana z ločitveno pravico. Kot nezavarovana terjatev se obravnava tudi tisti del zneska terjatve ločitvenega upnika, ki presega vrednost premoženja, ki je predmet ločitvene pravice.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄23

Še o pritiskih

mag. Nina Betetto, 14.6.2018

Sodišča

mag. Nina Betetto, Pravna praksa, 23/2018V PP št. 22/2018 je bil objavljen uvodnik sodnika na Okrožnem sodišču v Ljubljani Zvjezdana Radonjiča, v katerem je prikazal svoj pogled na načelno mnenje Komisije za etiko in integriteto pri Sodnem svetu (v nadaljevanju komisija) z dne 8. maja 2018, ki se glasi: "Ravnanje sodnika, ki na državnega tožilca izvaja pritisk, da opravi določeno procesno ravnanje v posameznem postopku, ni v skladu s Kodeksom sodniške etike. Sodnik mora spoštovati neodvisnost položaja državnega tožilca kot stranke postopka. Sodnik, ki odkloni podati poročilo predsedniku sodišča, ki ga ta zahteva v okviru sodnoupravnih pristojnosti, krši Kodeks sodniške etike."
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄23

Odvetnik, pravo in družba - II ali še nekaj besed o nespodobnosti

Čeferin Rok, Sega Sanja, 14.6.2018

Odvetništvo in notariat

dr. Rok Čeferin, Sanja Sega, Pravna praksa, 23/2018V zadnji številki Pravne prakse je bil objavljen prispevek vrhovne sodnice mag. Nine Betetto, v katerem je zapisala svoje stališče o vlogi odvetnikov v pravosodnem sistemu, na katero se nama zdi potrebno odgovoriti. Avtorica v svojem prispevku uvodoma navaja, da o vlogi odvetnika razmišlja s perspektive sodnice. V jedru prispevka se to razmišljanje pokaže (i) kot splošen poduk odvetnikom o etičnih načelih, ki bi jih ti morali spoštovati, (ii) kot poziv k prenehanju toleriranja neetičnega obnašanja odvetnikov, (iii) kot opozorilo bralcem, podano na podlagi sodničinih izkušenj, da najglasnejši odvetniki niso najbolj modri, da ne ravnajo v korist strank, ki so očitno tako neuke prava, da ne razumejo, katera odvetnikova ravnanja so v njihovo korist in katera ne. Za konec avtorica bralce informira tudi o priložnostni analizi, ki naj bi pokazala, da so "ugledne" odvetniške pisarne na Vrhovnem sodišču podpovprečno uspešne pri vlaganju pravnih sredstev.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄23

Kakovost sodnega sistema s poudarkom na postopkovni pravičnosti

mag. Valerija Jelen Kosi, 14.6.2018

Sodišča

mag. Valerija Jelen-Kosi, Pravna praksa, 23/2018Slovensko sodstvo se je vse od ponesrečene reforme organizacije sodišč, ki jo je uvedla leta 1994 sprejeta zakonodaja, pretežno posvečalo cilju odločanja v razumnem času. Leta 2015 pa je bilo moč ugotoviti, da prvič po 20 letih govorimo o obvladljivem številu nerešenih zadev. Istočasno je tako pri nas kot v tujini dozorelo spoznanje, da hitro sojenje brez poudarka na njegovi kakovosti ne more biti uspešno (ang. justice hurried is justice buried). Nevarnosti pretiranega poudarjanja učinkovitosti sodstva se zaveda tudi Evropska komisija, ki poudarja, da je uspešen (ang. effective) sodni sistem tisti, ki vključuje osnovne vidike: kakovost (ang. quality), neodvisnost (ang. independence) in učinkovitost (ang. efficiency).
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄23

(Ne)pravično sojenje na področju avtorski sorodnih pravic

Borut Bernik Bogataj, 14.6.2018

Intelektualna lastnina

Borut Bernik-Bogataj, Pravna praksa, 23/2018V odgovoru na moj članek z naslovom (Ne)pravično sojenje na področju avtorski sorodnih pravic se Okrožno sodišče v Ljubljani sklicuje na sodbo Višjega sodišča v Ljubljani, ki je prvostopenjskemu sodišču dovolilo odmik od prakse Vrhovnega sodišča.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄23

Obredni zakol živali brez predhodnega omamljanja v verske namene

Zoran Skubic, 14.6.2018

Sodišča, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 23/2018Skrb za zaščito živali, njihovega življenja, zdravja in dobrobiti, predvsem pa skrb za to, da pri zakolu ne trpijo prekomerno, je sistemski del korpusa pravnih pravil slovenskega prava vsaj od sprejetja Zakona o zaščiti živali (ZZZiv) v prvotnem besedilu v letu 1999. S tem zakonom sta se v slovenski pravni red prenesli izvedbi dveh uredb prava Unije: Uredbe o zaščiti živali med prevozom ter Uredbe o zaščiti živali ob njihovi usmrtitvi (v nadaljevanju uredba). Prav v zvezi s slednjo pa je Slovenija leta 2013 izkoristila možnost, da v ZZZiv določi nekatera strožja pravila. Tako je z novim drugim odstavkom 25. člena ZZZiv določila, da mora biti ne glede na uredbo, točneje ne glede na njen člen 4(4), predhodno omamljenje živali izvedeno tudi pri vsakem obrednem zakolu, razen če gre za zakol perutnine, kuncev in zajcev izven klavnice za zasebno domačo porabo. Prav ta določba ZZZiv pa je bila pred kratkim napadena pred našim Ustavnim sodiščem, češ da (očitno) krši versko svobodo. Skoraj v istem času kot na Beethovnovi ulici št. 11 pa se je podobna sodna bitka glede že navedene določbe uredbe odvijala tudi na Bulvarju Konrada Adenauerja št. 45 v Luksemburgu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄23

Lahkotnost uporabe tujega (intelektualnega) dela

Tomaž Pavčnik, 14.6.2018

Intelektualna lastnina

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 23/2018K pisanju tega prispevka me je spodbudil zapis, ki ga je v reviji Odvetnik priobčil Anton Panjan, sicer tudi - kar ni nepomembno - predsednik Višjega sodišča v Ljubljani. Dilem pa, paradoksalno, ne odpira sama vsebina zapisa - kajti avtorskega prispevka k pravu je v njem sorazmerno malo - marveč ravnanje pisca samo po sebi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄23

Obveznosti posrednika pri organiziranju potovanja

mag. Matjaž Kovač, 14.6.2018

Obligacije

mag. Matjaž Kovač, Pravna praksa, 23/2018S posredniško pogodbo o potovanju (v nadaljevanju posredniška pogodba) se posrednik zavezuje, da bo v imenu in za račun potnika sklenil bodisi pogodbo o organiziranju potovanja bodisi pogodbo o eni ali več posebnih storitvah, ki omogočajo potovanje ali bivanje, potnik pa se zavezuje, da mu bo za to plačal. Posredniška pogodba o potovanju sodi v sklop t. i. turističnih pogodb, in to tistih, pri katerih gre za razmerja turističnih agencij z neposrednimi uporabniki storitev. V to skupino spada še pogodba o organiziranju potovanja. Posrednik se zaveže, da bo sklenil pogodbo v imenu in za račun potnika, in ni le posrednik, ki se zaveže, da si bo "prizadeval" najti in spraviti v stik obe stranki, potnik pa bo nato s turistično agencijo sam sklenil pogodb.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄23

Možne alternative institutu odpovedi pravici do pritožbe v upravnem postopku

Karin Drole, 15.6.2017

Upravni postopek in upravne takse

Karin Drole, Pravna praksa, 23/2017Splošni upravni postopek do leta 2007 ni poznal instituta odpovedi pravici do pritožbe, saj mu je teorija strogo nasprotovala. Kljub temu je zakonodajalec z novelo E Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP-E) institutu namenil mesto tudi v tem postopku. Z njim je želel pospešiti tek upravnih postopkov in strankam omogočiti hitrejše uresničevanje pridobljenih pravic. Vendar omenjeni institut ne dosega zastavljenih ciljev, zato bi bilo smiselno razmisliti o uvedbi alternativnih ukrepov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄23

K spreminjanju stvarnega prava II

dr. Andrej Berden, 15.6.2017

Lastnina in druge stvarne pravice

dr. Andrej Berden, Pravna praksa, 23/2017Analiza Pobude (glej K spreminjanju stvarnega prava I) in razmišljanje o resničnih vzrokih za Pobudo nas pripeljeta do zaključka, da ima marsikatera predlagana sprememba svoj izvor in vzrok v novem in po mojem mnenju nesprejemljivem sistemu zemljiške knjige ter v razmerju zemljiške knjige in zemljiškega katastra. Oba zakona, ki urejata to področje, tako Zakon o zemljiški knjigi (ZZK-1) kot Zakon o evidentiranju nepremičnin (ZEN), določata, da sta zemljiški kataster in kataster stavb temeljni evidenci podatkov o zemljiščih in stavbah. Pokazalo pa se je, da kataster kot tovrstna evidenca ne more zadovoljiti vseh zahtev pravnega sistema, prav tako pa se je pokazalo tudi, da ni jasno, kaj s povsem osiromašeno zemljiško knjigo - razen vpisovanja vsakokratnega lastnika in izvedenih stvarnopravnih pravic ter nekaterih obligacijskih pravic in zaznamb - sploh početi. Iz nosilca razpolagalnega pravnega posla kot enega od nujno potrebnih elementov pridobitve, spreminjanja in prenehanja stvarnopravnih pravic na nepremičninah, ki bi moral imeti jasno določen predmet kot bistveno sestavino vsakega pravnega posla, je hočeš nočeš postala čisti digitalno-tehnično-zapisovalni instrumentarij, katerega vlogo bi z nekaj modifikacijami zlahka prevzel kataster, in pravniki in pravo ne bi bili več tisti, ki bi urejali nepremičninska pravna razmerja, temveč bi bili to v celoti geodeti in kataster. Stališča o tem, da ZZK ni zgolj izvedbeni in procesnopravni zakon, temveč tudi materialnopravni zakon, ki lahko določa "nove stvarne pravice", so nesistemska, medtem ko podrejenost ZZK ZEN očitno nikogar ne moti. Če je namreč kataster temeljna evidenca, kakšna evidenca je potem zemljiška knjiga? Že sama opredelitev zemljiške knjige kot javne evidence o pravicah na nepremičninah in pravnih dejstvih v zvezi z nepremičninami je v nasprotju z omenjeno definicijo katastra kot temeljne evidence. Sistem, ki je povsem skladno deloval in na katerem temelji Stvarnopra
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄23

Pošiljanje kopij osebnih dokumentov po navadni in e-pošti

Matej Vošner, 15.6.2017

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Matej Vošner, Pravna praksa, 23/2017Ali lahko potencialni novi člani knjižnice, če v to izrecno privolijo, pošljejo fotokopijo osebne izkaznice oziroma potnega lista po navadni oziroma e-pošti knjižnici, v katero se včlanjujejo, pri čemer bi pristojna oseba izvedla vpogled v fotokopijo osebnega dokumenta, preverila istovetnost, nato pa fotokopijo uničila?
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄23

K spreminjanju stvarnega prava I

dr. Andrej Berden, 15.6.2017

Lastnina in druge stvarne pravice

dr. Andrej Berden, Pravna praksa, 23/2017Ni povsem jasno, ali je spreminjanje stvarnopravne zakonodaje del projekta ministra Klemenčiča spreminjanja zakonodaje kar počez ali je to projekt treh izmed nedvomno najuglednejših stvarnopravnih teoretikov in profesorjev stvarnega prava: dr. Mihe Juharta, dr. Renata Vrenčurja in dr. Nine Plavšak. Vsekakor so ti trije februarja 2016 na Ministrstvo za pravosodje naslovili Strokovno pobudo za dopolnitev ureditve nekaterih institutov stvarnega prava v SPZ in drugih zakonih (v nadaljevanju Pobuda) z utemeljitvijo, da "se pravila Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) uporabljajo od 1. januarja 2003, torej že več kot 13 let, ter da ureditev nekaterih institutov v SPZ in nekaterih drugih zakonih ne ustreza več v celoti potrebam sodobnega življenja, ureditev nekaterih pravil pa povzroča nejasnosti". Kot rezultat te ugotovitve so bile predlagane spremembe SPZ, ki radikalno spreminjajo ne le SPZ, temveč dosedanje pojmovanje stvarnega prava in vloge SPZ v njem. Imenovana je bila delovna skupina iz vrst uglednih strokovnjakov, vendar pa omenjena pobuda ni naletela na ugoden sprejem. Nasprotno.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄23

Svoboda izražanja slovenskega sodnika

dr. Jorg Sladič, 15.6.2017

Sodišča

dr. Jorg Sladič, Pravna praksa, 23/2017Visokošolski kolegi so mi pred kratkim v vpogled predložili nekaj listin o dogodkih na Vrhovnem sodišču glede svobode govora vrhovnih sodnikov. Ti nedavni dogodki na Vrhovnem sodišču glede razprave o omejitvi pravice sodnika do izražanja odpirajo več vprašanj, ki se v drugih delih pravosodja razumejo kot problematika krepitve zaupanja v sodstvo. Kakor je ugotovila Komisija za etiko in integriteto Sodnega sveta, je zaupanje javnosti temelj legitimnosti sodstva. Verjetno ne bo kakšna novost, niti kakšna herezija, če napišem, da zaupanje v sodstvo v Sloveniji ni na taki ravni kot v državah razvite Evrope, razlog za to je še danes očiten primanjkljaj iz preteklosti. Kljub četrt stoletja nove ustave sodstvo do danes ni bilo sposobno pridobiti ugleda, ki ga ima v zahodnoevropskih državah.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄23

Prenehanje pogodbe zaradi neizpolnitve

mag. Sanja Vujanović, 15.6.2017

Obligacije

mag. Sanja Vujanović, Pravna praksa, 23/2017Dolžnikova zamuda je posebna vrsta kršitve obveznosti, ko dolžnik ne izpolni obveznosti ob zapadlosti, pri tem pa ta obveznost še vedno obstaja in jo je še vedno mogoče izpolniti, nastopijo pa tudi druge, z zakonom določene pravne posledice. Obligacijski zakonik (OZ) dolžnikovo zamudo in njene pravne posledice ureja nepregledno in na različnih mestih splošnega dela. Pravne posledice zamude ureja med posebnostmi denarnih obveznosti (zamudne obresti), pri pravici do povračila škode (odškodnina, prehod rizika), določbe o prenehanju pogodbe zaradi neizpolnitve pa so uvrščene med posebnosti dvostranskih (vzajemnih) pogodb. Ena od pravnih posledic dolžnikove zamude je tako tudi prenehanje pogodbe zaradi neizpolnitve.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄23

Lani manj novih zadev na pravobranilstvu

Toni Tovornik, 15.6.2017

Državno tožilstvo in državno pravobranilstvo

Toni Tovornik, Pravna praksa, 23/2017Državno pravobranilstvo v Poročilu o delu za leto 2016 navaja, da je lani prejelo 39.063 zadev, kar je 4,7 odstotka manj kot leta 2015, ko je prejelo 40.986 zadev.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄23

Prezrtje oškodovanke v kazenskem postopku

Avtor ni naveden, 15.6.2017

Kazenski postopek

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 23/2017Na Varuha človekovih pravic (Varuh) se je obrnila pobudnica, ki je v prometni nesreči izgubila sina. Umrl je kot kolesar zaradi posledic poškodb, ki mu jih je povzročil vinjen voznik. V kazenskem postopku zoper povzročitelja prometne nesreče ji ni bila dana možnost, da bi uveljavljala odškodnino, postopek pa se je zaključil brez njene vednosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄23

Najmočnejše zavarovanje

Miha Jesenko, 9.6.2016

Lastnina in druge stvarne pravice

Miha Jesenko, Pravna praksa, 23/2016Stvarnopravne pravice so tesno povezane z zemljiškoknjižnim pravom, hkrati pa so močno zastopane tudi v stečajnih in izvršilnih postopkih, saj predstavljajo zavarovanja najvišje kakovosti, v nasprotju z na primer vrednostnimi papirji, ki predstavljajo najmanj stabilna zavarovanja, je dejal prof. dr. Matjaž Tratnik. Stvarnopravna zavarovanja so tudi močnejša od obligacijskopravnih, saj prek načela absolutnosti predstavljajo višjo raven garancije za poplačilo, poznavanje najučinkovitejših sredstev za zavarovanje svojega premoženja pa je zlasti za upnike zelo pomembno. Na zemljiškoknjižnem področju se srečujemo s številnimi težavami zlasti zaradi neurejenega stanja, slabih in površnih podatkov ter tudi praktično zapletenih primerov. V teh in drugih okvirih so se odvijali 8. Dnevi stvarnega, zemljiškoknjižnega, nepravdnega in izvršilnega prava, ki so potekali 26. in 27. maja 2016 v Kranjski Gori v organizaciji GV Založbe (IUS SOFTWARE)
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄23

Posredovanje seznama strank AVTP

Irena Vovk, 9.6.2016

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 23/2016Ali sme družba Agenciji za trg vrednostnih papirjev (ATVP) posredovati seznam z osebnimi podatki svojih strank, ki jim je izdelala finančne načrte?
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 8 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 23

Leto objave

2019(6) 2018(9) 2017(8) 2016(12)
2015(7) 2014(7) 2013(5) 2012(11)
2011(9) 2010(10) 2009(7) 2008(10)
2007(11) 2006(13) 2005(10) 2004(6)
2002(8) 2000(6) 1998(7) 1997(11)
1993(5)

Področja

< Vsi 2. PRAVNA PODROČJA 2.1. PRAVOSODJE 2.2. UPRAVNO PRAVO 2.3. CIVILNO PRAVO 2.4. KAZNOVALNO PRAVO

Avtorji

A B C ĆČ D Đ EF G H IJ K L M N OP QR S Š T UV W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov