O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 48)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄23

Pooblaščena oseba za varstvo podatkov (DPO) v povezani družbi

Sonja Strle, 13.6.2019

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo, Gospodarske družbe, splošni predpisi

Sonja Strle, Pravna praksa, 23/2019Ali lahko imata upravljavec in obdelovalec isto pooblaščeno osebo za varstvo podatkov (DPO)?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄23

Nedovoljen dominantni položaj športnih organizacij v razmerju do športnikov?

dr. Tone Jagodic, 13.6.2019

Šport in organizacije, Varstvo konkurence, cene

dr. Tone Jagodic, Pravna praksa, 23/2019V Pravni praksi št. 17-18 je odvetnik Blaž Tomažin Bolcar objavil članek o sporazumu pred Nemškim uradom za varstvo konkurence, v katerem so se stranke sporazumele o pravicah, ki jih bodo v prihodnje imeli nemški športniki pri uveljavljanju Pravila 40 mednarodne Olimpijske listine, ki določa omejitve pri oglaševanju in reklamiranju v zvezi z olimpijskimi igrami. Gre za zanimivo področje s pravnega in športno-političnega vidika, pomenljiv pa je tudi splošni nazorski pogled na to tematiko. Športno pravo je namreč deležno vse večje pozornosti pravnikov, med katerimi mnogi zastopajo gospodarske subjekte, ki so vključeni v športni marketing in druge pravno-poslovne povezave s športniki in športnimi organizacijami. Zaradi celovitejše obravnave v pričujočem prispevku dopolnjujem navedbe kolega Blaža Tomažina Bolcarja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄23

Bayer slabo pleše

Črt Jakhel, 13.6.2019

Splošno o vrednostnih papirjih in borzi

Črt Jakhel, Pravna praksa, 23/2019Maja 2016 je družba Monsanto, znana po herbicidu Roundup z aktivno snovjo glifosat in po patentiranih nanj odpornih semenih, prejela pismo nemškega Bayerja o nameri za prevzem. Pobudo so z gnusom zavrnili, češ da je prenizka. Zvrstilo se je nekaj taktiziranja in po treh zvišanjih cene so se jeseni ujeli. Končna cena je bila 44 odstotkov nad borzno ob začetku namere, prevzemnik naj bi plačal 66 milijard dolarjev za celotni kapital in prevzem dolga.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄23

Gospodarski subjekti na trgu

Klemen Drnovšek, 13.6.2019

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Klemen Drnovšek, Pravna praksa, 23/2019Pravna fakulteta Univerze v Mariboru in Inštitut za gospodarsko pravo Maribor sta med 16. in 18. majem 2019 izvedla že 27. posvetovanje o aktualni problematiki s področja gospodarskega prava. Posvetovanje, ki je letos potekalo pod naslovom Gospodarski subjekti na trgu, je najstarejše slovensko srečanje s področja gospodarskega prava, ki že tradicionalno poteka meseca maja. Tokratna lokacija, Maribor, je bila med udeleženci zelo dobro sprejeta, kar se je odražalo tudi v številčni udeležbi tako na strokovnih predavanjih kot tudi na družabnih srečanjih. Posvetovanje je obsegalo sedem sekcij z različnih pravnih področij.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄23

350 let švedske centralne banke

Neven Borak, 14.6.2018

Banke in hranilnice

Neven Borak, Pravna praksa, 23/2018Ko gre za ekonomijo in ekonomsko politiko, sodijo Švedi med pomembne pionirje. Ustanovili naj bi prvo centralno banko na svetu, imeli naj bi banko, ki je prva zaposlila žensko, vpeljali so uporabo fiskalne politike glede na fazo gospodarskega cikla, ki se je razvila v današnja fiskalna pravila. Obrestno mero so utemeljili kot najpomembnejši instrument denarne politike, kot njen cilj pa so uvedli ciljanje inflacije. V Evropi so prvi vpeljali negativne obrestne mere. Centralna banka financira Nobelovo priznanje (ne nagrado) za ekonomijo, svetu pa so Švedi dali tudi nekaj znanih ekonomistov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄23

Prevzemni val razkriva slabo korporativno upravljanje

Matej Tomažin, 14.6.2018

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Matej Tomažin, Pravna praksa, 23/2018Prevzemne aktivnosti, ki trenutno potekajo v Sloveniji, so vsekakor letošnje pozitivno presenečenje. Poleg večje likvidnosti in novih razvojnih upov so spodbudile razmišljanje tako o prihodnosti slovenskega gospodarstva kot tudi o tem, zakaj so slovenska podjetja podcenjena oziroma zakaj prihaja do te podcenjenosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄23

Enostavna ekonomika Magne

dr. Jože Mencinger, 15.6.2017

Gospodarske družbe, splošni predpisi

dr. Jože Mencinger, Pravna praksa, 23/2017Magna in dogajanje okrog nje v veliki meri simbolizirata ravnanje slovenskih oblasti in njihov odnos do sveta, prebivalstva in zemlje. Oblasti skrbi predvsem, kaj bodo o nas mislili tuji investitorji, manj važno, razen pred volitvami, je, kaj mislijo državljani, skrb za zemljo pa je povsem odveč. A lotimo se stvari brez predsodkov in brez vere, da so tuje naložbe mana z neba, z enostavno ekonomiko. Nesporno je, da bo Magna dvignila slovenski bruto domači produkt, saj vanj šteje vse, kar je narejeno ali pobarvano na ozemlju Slovenije, ne glede na to, kdo to naredi. Manj gotovo je, da bo Magna povečala bruto nacionalni produkt, pri katerem je važno, kaj naredijo in dobijo slovenski državljani, doma ali v tujini, kot delavci ali kot lastniki.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄23

Ko dolžniki diskreditirajo upnike

mag. Sandi Kodrič, 11.6.2015

Gospodarske družbe, splošni predpisi

mag. Sandi Kodrič, Pravna praksa, 23/2015V slovenski medijski krajini je težko razločiti resne medije od senzacionalističnih tabloidov. Časopis Delo je na primer svoj komentar nedavne poteze Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB), ki je unovčila zapadle terjatve do družbe Sava, d. d., in s konverzijo dolga postala večinska lastnica Save Turizma, d. d., ki ima v lasti številne hotele po Sloveniji, opremil z bombastičnim naslovom Noč dolgih nožev turizma. K histeriji, ki DUTB prikazuje kot državnega sovražnika številka 1, pa so pripomogli tudi drugi osrednji mediji.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄23

MRA naj bo rigorozen v mejah normale

Nastja Velikonja, 11.6.2015

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Nastja Velikonja, Pravna praksa, 23/2015"Pravo ustvarja praksa, zato je pomembno poznati aktualno pravno prakso, še zlasti pa na aktualnem področju zunajsodnega finančnega prestrukturiranja, na katerem nastopa veliko število upnikov in gre za potrebe po ureditvi dolgoročnih negotovih razmerij," je na seminarju Pravni vidiki (zunajsodnega) prestrukturiranja finančnih dolgov - 3. junija 2015 sta ga organizirala Inštitut za primerjalno pravo pri PF v Ljubljani in PF Univerze v Ljubljani - opozoril profesor na PF Univerze v Ljubljani dr. Miha Juhart. Seminar je bil izveden z namenom predstaviti pravno izvedljivost mehanizmov zunajsodnega finančnega prestrukturiranja dolgov s sodelovanjem ključnih upnikov ob uporabi standardiziranih, a kompleksnih pogodbenih tipov in instrumentov zavarovanj s poudarkom na veljavnosti po slovenskem pravu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄23

Privatizacija bo

Matej Tomažin, 12.6.2014

Gospodarske družbe, splošni predpisi, PRORAČUN

Matej Tomažin, Pravna praksa, 23/2014Še pred mesecem smo trepetali zaradi politične negotovosti in njenega morebitnega vpliva na korenito spremembo napovedanih reform, zdaj pa si lahko malo oddahnemo. V minulih dneh smo namreč iz medijev izvedeli, da obljub, danih EU, ne bo tako preprosto snesti. To pomeni, da bomo priča nadaljevanju privatizacije - če ne drugega, bo obsegala petnajst napovedanih podjetij.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄23

Stalna arbitraža pri GZS

Irena Vovk, 12.6.2014

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Irena Vovk, Pravna praksa, 23/2014(www.sloarbitration.eu) Jezik: slovenščina in angleščina Tip: samostojna spletna stran Vzdrževanost: dobra Multimedijska podpora: spletna baza arbitrov, vzorčne klavzule, kalkulator stroškov, e-gradiva ipd. Povezava z uporabniki: vsi kontaktni podatki in sploš
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄23

Občutljivost komentiranja

Matej Tomažin, 13.6.2013

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Matej Tomažin, Pravna praksa, 23/2013Slovenska vlada je kapitalskemu trgu z napovedanim umikom države iz petnajstih družb sporočila, da se bo privatizacija le nadaljevala. Za vlagatelje je to odlična novica, saj bo pozitivno vplivala tako na borzno vzdušje kot tudi na obseg trgovanja. Da pa dneva ne hvalimo pred večerom, je treba tudi pri tej privatizaciji izpostaviti občutljivo temo - način komentiranja družb, ki so oziroma bodo v postopku prodaje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄23

(Ne)primernost postopka za sodni odpoklic iz 10.b člena ZGD-1

Kristijan Anton Kontarščak, 13.6.2013

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Kristijan Anton-Kontarščak, Pravna praksa, 23/2013Ustavno sodišče je 25. aprila 2013 izdalo odločbo št. U-I-311/11, s katero je odločilo o ustavnosti določb 10.a in 10.b člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1), ki sta bili v ZGD-1 vključeni z Zakonom o dopolnitvah Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1E).
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄23

Kameleon

Jure Mikuž, 14.6.2012

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Jure Mikuž, Pravna praksa, 23/2012V Sloveniji trenutno vlada ozračje (pa ne govorim o meteorološkem prehodu med pomladjo in poletjem), kakršnega v novejši zgodovini gotovo še nismo doživeli. Podirajo se miti o nenadkriljivih direktorjih in razkrivajo temne skrivnosti začasnega hitrega vzpona posameznih večjih in manjših gospodarskih sistemov. Zaradi prepričanja, da je vse, kar je povezano z gospodarstvom, danes tudi umazano, najbolj trpijo tisti, ki delujejo pošteno, saj so zaradi vsesplošne psihoze pogosto obravnavani v istem duhu kot njihovi nesposobni tekmeci.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄23

Obvezni večstranski pobot po ZPreZP in njegove praktične posledice

Aljoša Dežman, 16.6.2011

Gospodarske družbe, splošni predpisi

dr. Aljoša Dežman, Pravna praksa, 23/2011Zakon o preprečevanju zamud pri plačilih (ZPreZP) je kot enega od institutov, ki naj bi preprečili plačilne zamude, uvedel obvezno večstransko pobotanje. S tem je ureditev pobotanja odstopila od ustaljenih temeljev tega pravnega instituta v obligacijskem pravu. Temeljni razliki obveznega večstranskega pobotanja po ZPreZP od pobotanja po splošnih pravilih obligacijskega prava sta v odstopu od pogoja vzajemnosti (pobotljivih) terjatev in obveznost takega pobota, ki pomeni odstop od dispozitivnosti glede razpolage s terjatvijo. Ta institut pomeni precej močan poseg zakonodajalca s kogentnimi pravili v ustaljeno in (razmeroma) trajno ureditev obligacijskega prava.
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄23

Jamstvo za vloge v finančni krizi

dr. Meta Ahtik, 10.6.2010

Banke in hranilnice

dr. Meta Ahtik, Pravna praksa, 23/2010Orodij, s katerimi države ohranjajo finančno stabilnost, je več. Poleg zagotavljanja ustrezne regulacije in finančnega nadzora, ki sta namenjena zlasti preventivi, temu namenu služita še mehanizma, ki se aktivirata, ko težave v finančnem sistemu že nastopijo: funkcija posojilodajalca v skrajni sili ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄23

Zmagovalec gospodarske krize

mag. Robert Kleindienst, 11.6.2009

Splošno o vrednostnih papirjih in borzi

mag. Robert Kleindienst, mag. Robert Kleindienst, Pravna praksa, 23/2009Povsem normalno je, da se v času svetovne gospodarske krize pri nas in po svetu vrstijo razprave o prihodnosti kapitalizma - le kdaj bi se, če ne zdaj? Vendar pa bodo nasprotniki svetovne kapitalistične ureditve že srednjeročno precej razočarani, saj bo verjetno edini zmagovalec gospodarske krize pr...
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄23

Slaba banka, dobra rešitev?

Peter Merc, 11.6.2009

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Nina Kranjec, Peter Merc, Peter Merc, Pravna praksa, 23/2009Finančna kriza je kot nezaustavljiva sila postopoma prestopila meje nepremičninskega sektorja in se prek finančnega naposled ustavila v realnem. Na svoji poti ruši vse: nekoč mogočne in nedotakljive finančne konglomerate, borzne tečaje in navsezadnje tudi zaupanje ljudi v finančni sistem. Pesimizem ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2008⁄23

Nova pravila za učinkovitejšo borzo

mag. Andrej Šercer, 12.6.2008

Splošno o vrednostnih papirjih in borzi

mag. Andrej Šercer, mag. Andrej Šercer, Pravna praksa, 23/2008Zakon o trgu finančnih instrumentov (ZTFI)1 je v naš pravni red prenesel Direktivo o trgih finančnih instrumentov (MiFID),2 katere bistvo so pravila enotnega potnega lista za investicijska podjetja, možnost neposrednega izvajanja storitev v katerikoli državi članici, pravila in standardi najboljše i...
Naslovnica
Pravna praksa, 2008⁄23

Večja uspešnost kot dejstvo, oškodovanci kot možnost

Boštjan Koritnik, 12.6.2008

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Boštjan Koritnik, Boštjan Koritnik, Pravna praksa, 23/2008"Nisem čisto prepričan, da ne bo kdo prišel na idejo definicije kaznivega dejanja tajkunizacije v kazenskem zakonu ali kakšne podobne norosti. Mislim, da na to nismo čisto imuni," je na okrogli mizi Tajkunizacija v luči zakona dejal profesor na PF Univerze v Ljubljani dr. Miha Juhart. Okroglo mizo j...
Naslovnica
Pravna praksa, 2007⁄23

Določanje ekonomske vrednosti podjetij

Jure Mikuž, 14.6.2007

Splošno o vrednostnih papirjih in borzi

Jure Mikuž, Pravna praksa, 23/2007univ. dipl. ekonomist, specialist menedžmenta, direktor RSG d.o.o. Znanje osnovnih principov vrednotenja podjetij je najpomembnejše za uspešnost pogovorov, in tudi pravni strokovnjaki, ki so prisotni na tovrstnih pogovorih, morajo obvladati vsaj nekaj osnov te tematike, da so lahko primerni so...
Naslovnica
Pravna praksa, 2007⁄23

Odtujitev pravice med pravdo - likvidacija odstopnika terjatve

Avtor ni naveden, 14.6.2007

Civilni sodni postopki, Gospodarske družbe, splošni predpisi

, Pravna praksa, 23/2007Sklep III Ips 96/2005 z dne 23. januarja 2007 (v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 279/2005) ZPP - 190. člen in drugi odstavek 208. člena ZPPSL - 9. člen in prvi odstavek 10. člena Odtujitev pravice med pravdo - likvidacija odstopnika terjatve V pravdo o terjatvi,...
Naslovnica
Pravna praksa, 2006⁄23

Moški potrebujejo na borzah večjo zaščito od žensk

mag. Robert Kleindienst, 22.6.2006

Splošno o vrednostnih papirjih in borzi

mag. Robert Kleindienst, Pravna praksa, 23/2006V članku so izražena osebna stališča avtorja, ki ne odražajo nujno stališč družbe, v kateri je zaposlen. Mnenja v članku nikakor niso priporočilo za nakup ali prodajo vrednostnih papirjev, finančnih naložb ali naložbenih skupin. Podobno kot vožnja je tudi investiranje v vrednostne papirje večinom...
Naslovnica
Pravna praksa, 2006⁄23

Preračun osnovnih vložkov družbenikov in osnovnega kapitala d.o.o. v evre

Jožica Vindiš, 22.6.2006

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Jožica Vindiš, Pravna praksa, 23/2006Prenovljeni ZGD-11 zaradi vstopa v EMU s 1. januarjem prihodnjega leta vsebuje tudi pravila o prilagajanju družbenih pogodb družb z omejeno odgovornostjo na evro, pri čemer podrobno ureja preračun temeljnih kategorij d.o.o. - osnovnih vložkov in osnovnega kapitala - v evre. Pri preračunu zneskov osn...
Naslovnica
Pravna praksa, 2005⁄23

Trgovanje na podlagi zaupnih notranjih informacij (insider trading)

Vid Jakulin, 9.6.2005

Splošno o vrednostnih papirjih in borzi

Vid Jakulin, Pravna praksa, 23/2005Trgovanje z vrednostnimi papirji je gospodarska dejavnost, pri kateri si ljudje enako kot pri drugih gospodarskih dejavnostih prizadevajo ustvariti dobiček oziroma se izogniti izgubi. Trgovanje z vrednostnimi papirji je nekoliko bolj tvegano kot opravljanje nekaterih drugih gospodarskih dejavnosti. ...
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 23

Leto objave

2019(4) 2018(2) 2017(1) 2015(2)
2014(2) 2013(2) 2012(1) 2011(1)
2010(1) 2009(2) 2008(2) 2007(2)
2006(2) 2005(3) 2004(1) 2002(1)
2000(3) 1998(7) 1997(7) 1993(2)

Področja

< Vsi 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 4.1. GOSPODARSKI SUBJEKTI 4.2. BANČNIŠTVO IN PLAČILNI PROMET 4.3. FINANČNI PREDPISI 4.4. VREDNOSTNI PAPIRJI IN BORZA 4.6. ZAVAROVALNIŠTVO

Avtorji

A B C ĆČD Đ EFG HIJ K L M NOP QRS Š T UV WXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov