Literatura

Stran 3 / 30 Dokumenti od 51 do 75 (od skupaj 732)
Publikacija	Članek
Pravna praksa, 2018⁄23	Normativni števec Patricij Maček, 14.6.2018 Ostalo
	Patricij Maček, Pravna praksa, 23/2018Corruptissima re publica plurimae leges - ko je država najbolj sprijena, je največ zakonov. V zvezi s tem pravnim rekom je zaslužni profesor na PF Univerze v Ljubljani dr. dr. h.c. Janez Kranjc zapisal, da je velika količina zakonov za pravni sistem navadno slab znak, saj kaže, da želi oblast obvladovati vse ravni človekovega življenja in da zakoni ne veljajo veliko. Kakšno je stanje glede obsega zakonov in podzakonskih aktov v Sloveniji, je po novem možno preveriti na spletni podstrani z naslovom Normativni števec Pravno-informacijskega sistema Republike Slovenije.
Pravna praksa, 2018⁄23	Pravni režim izkoriščanja nafte in zemeljskega plina dr. Luka Martin Tomažič, 14.6.2018 Industrija in energetika
	dr. Luka-Martin Tomažič, Pravna praksa, 23/2018V Sloveniji obstajajo nahajališča nafte in zemeljskega plina. Po nekaterih ocenah bi lahko samo z domačimi zalogami zemeljskega plina, če bi bile ustrezno izkoriščane, pokrili polovico porabe zemeljskega plina slovenskih gospodinjstev v posameznem letu. V prispevku bo opravljen pregled različnih možnih ureditev črpanja ogljikovodikov, nato pa bodo v luči sodobne teorije in prakse prava energetike analizirane slovenske rešitve in njihov vpliv na (ne)izkoriščanje razpoložljivih naravnih virov.
Pravna praksa, 2018⁄23	S tujih knjižnih polic Lora Briški, 14.6.2018 Kultura in umetnost
	Lora Briški, Pravna praksa, 23/2018 The Images of the Consumer in EU Law Dorota Leczykiewicz (ur.) in Stephen Weatherill (ur.) (Hart Publishing, 2018, 488 strani) Kakšen je položaj potrošnika v različnih sklopih pravil EU, je ta položaj ur
Pravna praksa, 2018⁄23	Volilni prag za Evropski parlament do leta 2024 Urša Ravnikar Šurk, 14.6.2018 Evropska (gospodarska) skupnost (unija)
	Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 23/2018V Sloveniji se je v minulih tednih veliko govorilo o volitvah in izvajanju volitev. Prihodnje leto med 23. in 26. majem bodo izvedene volitve v Evropski parlament, ki potekajo vsakih pet let.
Pravna praksa, 2018⁄23	Zakonske težave Henrika VIII. Tudorja (4. del) mag. Urška Klakočar Zupančič, 14.6.2018 Pravoznanstvo
	mag. Urška Klakočar-Zupančič, Pravna praksa, 23/2018Skoraj petdesetletni, bolehni in tiranski angleški kralj Henrik VIII. Tudor (1491-1547, vladal od 1509 do 1547) se je aprila 1540 silovito zaljubil v šestnajstletno angleško plemkinjo Katarino Howard (1523-1542, vladala od julija 1540 do novembra 1541) in jo poročil še istega leta. Mlada, neizobražena in neizkušena kraljica je ob impotentnem možu hitro našla ljubimca, zaradi česar jo je po približno letu in pol doletela ista usoda kot njeno sestrično Ano Boleyn (rojena med 1501 in 1507, umrla 1536, vladala od 1533 do 1536). Odsekali so ji glavo. Vendar Henrik ni umrl samski. Šesta in zadnja žena Katarina Parr (1512-1548, vladala od 1543 do 1547), ki je sicer le za las ušla obtožbi herezije, je kralja preživela, vendar le za eno leto. Po kraljevi smrti se je poročila s Thomasom Seymourjem (1508-1549), zanosila in umrla nekaj dni po porodu.
Pravna praksa, 2018⁄23	Kakovost sodnega sistema s poudarkom na postopkovni pravičnosti mag. Valerija Jelen Kosi, 14.6.2018 Sodišča
	mag. Valerija Jelen-Kosi, Pravna praksa, 23/2018Slovensko sodstvo se je vse od ponesrečene reforme organizacije sodišč, ki jo je uvedla leta 1994 sprejeta zakonodaja, pretežno posvečalo cilju odločanja v razumnem času. Leta 2015 pa je bilo moč ugotoviti, da prvič po 20 letih govorimo o obvladljivem številu nerešenih zadev. Istočasno je tako pri nas kot v tujini dozorelo spoznanje, da hitro sojenje brez poudarka na njegovi kakovosti ne more biti uspešno (ang. justice hurried is justice buried). Nevarnosti pretiranega poudarjanja učinkovitosti sodstva se zaveda tudi Evropska komisija, ki poudarja, da je uspešen (ang. effective) sodni sistem tisti, ki vključuje osnovne vidike: kakovost (ang. quality), neodvisnost (ang. independence) in učinkovitost (ang. efficiency).
Pravna praksa, 2018⁄23	Vladavina prava, populizem in militantna demokracija v Evropi Vatovec Katarina, Valentinčič Dejan, 14.6.2018 Evropska (gospodarska) skupnost (unija)
	dr. Katarina Vatovec, dr. Dejan Valentinčič, Pravna praksa, 23/2018O izmuzljivih konceptih vladavine prava, populizma in militantne demokracije, ki jih novejša dogajanja v Evropi vnovič postavljajo v ospredje, je tekla beseda na mednarodni znanstveni delavnici z naslovom The rule of Law, Populism, and Militant Democracy in Europe, ki je 12. in 13. aprila potekala na Mednarodnem inštitutu za sociologijo prava (International Institute for the Sociology of Law) v idiličnem mestu O?ati v baskovski pokrajini Gipuzkoa. Inštitut je med številnimi predlaganimi raziskovalnimi proučevanji v okviru letošnje serije delavnic izbral tudi omenjeno temo, ki sta jo vsebinsko predlagala in organizirala dr. Jernej Letnar Černič in dr. Matej Avbelj v okviru raziskovalnega projekta Reforma demokratične in pravne države v Sloveniji.
Pravna praksa, 2018⁄23	Obredni zakol živali neskladen z Ustavo Avtor ni naveden, 14.6.2018 Splošni državni akti, simboli in prazniki
	Avtor ni naveden, Pravna praksa, 23/2018Drugi odstavek 25. člena Zakona o zaščiti živali ni v neskladju z Ustavo.
Pravna praksa, 2018⁄23	Evropa Patricij Maček, 14.6.2018 Evropska (gospodarska) skupnost (unija)
	Patricij Maček, Pravna praksa, 23/2018 Torek, 5. 6. Ekonomski forum. Potekal je Ekonomski forum v Bruslju 2018, ki se ga je udeležil tudi predsednik Evropske komisije (EK) Jean-Claude Juncker. Ta je v svojem govoru med drugim spregovoril o pomenu skupne valute za Evropo, oživitvi evropskega gospodarstva po
Pravna praksa, 2018⁄23	Neposredno trženje in GDPR Matej Vošner, 14.6.2018 Človekove pravice
	Matej Vošner, Pravna praksa, 23/2018Kako mora planinsko društvo urediti varovanje osebnih podatkov svojih članov, da bo to skladno s Splošno uredbo o varstvu podatkov? Ali mora društvo ponovno pridobiti privolitve članov za uporabo njihovih telefonskih številk in e-naslovov za obveščanje o izletih?
Pravna praksa, 2018⁄23	Družinsko pravo, druga, spremenjena in dopolnjena izdaja dr. Gregor Dugar, 14.6.2018 Kultura in umetnost
	dr. Gregor Dugar, Pravna praksa, 23/2018Julija 2017 je pri založbi Uradni list RS izšla druga, spremenjena in dopolnjena izdaja monografije Družinsko pravo avtorice dr. Barbare Novak, redne profesorice na PF Univerzi v Ljubljani. Družinski zakonik (DZ), sprejet 21. marca 2017, se bo začel v celoti uporabljati 15. aprila 2019, zato se bodo pred tem rokom začeti postopki končali še po starem zakonu. V vmesnem času pa ni le koristno, temveč je nujno imeti pri roki posodobljeno knjigo.
Pravna praksa, 2018⁄23	Od 5. do 11. junija Patricij Maček, 14.6.2018 Ostalo
	Patricij Maček, Pravna praksa, 23/2018 Torek, 5. 6. Študenti. Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer je kot ena od ambasadorjev znanja v projektu Life Learning Academia, v katerem Varuh človekovih pravic (Varuh) sodeluje že peto leto, podelila priznanje referenca 2018 študentom PF Univerze v Ljubljan
Pravna praksa, 2018⁄23	(Ne)pravično sojenje na področju avtorski sorodnih pravic Borut Bernik Bogataj, 14.6.2018 Intelektualna lastnina
	Borut Bernik-Bogataj, Pravna praksa, 23/2018V odgovoru na moj članek z naslovom (Ne)pravično sojenje na področju avtorski sorodnih pravic se Okrožno sodišče v Ljubljani sklicuje na sodbo Višjega sodišča v Ljubljani, ki je prvostopenjskemu sodišču dovolilo odmik od prakse Vrhovnega sodišča.
Pravna praksa, 2018⁄23	Razpisi Avtor ni naveden, 14.6.2018 Ostalo
	Avtor ni naveden, Pravna praksa, 23/2018 Ur. l. RS, št. 37/18 1. Višji sodnik na Višjem sodišču v Ljubljani na Civilnem oddelku - Vrhovno sodišče Republike Slovenije; rok je 16. junij. Ur. l. RS, št. 39/18 2. Vodja Okrožnega državnega tožilstva v Novem mestu - Ministrstvo za pravosod
Pravna praksa, 2018⁄23	Obredni zakol živali brez predhodnega omamljanja v verske namene Zoran Skubic, 14.6.2018 Sodišča, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)
	Zoran Skubic, Pravna praksa, 23/2018Skrb za zaščito živali, njihovega življenja, zdravja in dobrobiti, predvsem pa skrb za to, da pri zakolu ne trpijo prekomerno, je sistemski del korpusa pravnih pravil slovenskega prava vsaj od sprejetja Zakona o zaščiti živali (ZZZiv) v prvotnem besedilu v letu 1999. S tem zakonom sta se v slovenski pravni red prenesli izvedbi dveh uredb prava Unije: Uredbe o zaščiti živali med prevozom ter Uredbe o zaščiti živali ob njihovi usmrtitvi (v nadaljevanju uredba). Prav v zvezi s slednjo pa je Slovenija leta 2013 izkoristila možnost, da v ZZZiv določi nekatera strožja pravila. Tako je z novim drugim odstavkom 25. člena ZZZiv določila, da mora biti ne glede na uredbo, točneje ne glede na njen člen 4(4), predhodno omamljenje živali izvedeno tudi pri vsakem obrednem zakolu, razen če gre za zakol perutnine, kuncev in zajcev izven klavnice za zasebno domačo porabo. Prav ta določba ZZZiv pa je bila pred kratkim napadena pred našim Ustavnim sodiščem, češ da (očitno) krši versko svobodo. Skoraj v istem času kot na Beethovnovi ulici št. 11 pa se je podobna sodna bitka glede že navedene določbe uredbe odvijala tudi na Bulvarju Konrada Adenauerja št. 45 v Luksemburgu.
Pravna praksa, 2018⁄23	Egoizem političnih strank in poslancev dr. Ciril Ribičič, 14.6.2018 Pravoznanstvo
	dr. Ciril Ribičič, Pravna praksa, 23/2018Glavni sistemski vzroki za težave pri oblikovanju vlade so trije. Prvega bi bilo mogoče rešiti tako, da bi ministre imenoval predsednik republike na predlog predsednika vlade. Drugega tako, da bi predsednik republike za primer, ko nastane vladna kriza, dobil možnost odločati o dilemi: oblikovanje prehodne (tehnične) vlade ali razpis predčasnih volitev. Ocenjujem, da je postopno vse manj pomislekov zoper takšne pristojnosti predsednika republike. Tretji vzrok je težje rešljiv. Gre za spremembo volilnega sistema.
Pravna praksa, 2018⁄23	Prevzemni val razkriva slabo korporativno upravljanje Matej Tomažin, 14.6.2018 Gospodarske družbe, splošni predpisi
	Matej Tomažin, Pravna praksa, 23/2018Prevzemne aktivnosti, ki trenutno potekajo v Sloveniji, so vsekakor letošnje pozitivno presenečenje. Poleg večje likvidnosti in novih razvojnih upov so spodbudile razmišljanje tako o prihodnosti slovenskega gospodarstva kot tudi o tem, zakaj so slovenska podjetja podcenjena oziroma zakaj prihaja do te podcenjenosti.
Pravna praksa, 2018⁄23	Razvoj slovenske pravne terminologije dr. Mateja Jemec Tomazin, 14.6.2018 Pravoznanstvo
	dr. Mateja Jemec-Tomazin, Pravna praksa, 23/2018Slovenska pravna terminologija je del jezika prava, hkrati pa pravni termini vse bolj prehajajo v splošni jezik preko medijev. S terminologijo označujemo tisti del jezika, ki poimenuje pojme in ustvarja razmerja med njimi, zato v novem Pravnem terminološkem slovarju predstavljamo "pojmovni svet slovenskega prava".
Pravna praksa, 2018⁄23	Lahkotnost uporabe tujega (intelektualnega) dela Tomaž Pavčnik, 14.6.2018 Intelektualna lastnina
	Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 23/2018K pisanju tega prispevka me je spodbudil zapis, ki ga je v reviji Odvetnik priobčil Anton Panjan, sicer tudi - kar ni nepomembno - predsednik Višjega sodišča v Ljubljani. Dilem pa, paradoksalno, ne odpira sama vsebina zapisa - kajti avtorskega prispevka k pravu je v njem sorazmerno malo - marveč ravnanje pisca samo po sebi.
Pravna praksa, 2018⁄23	Obveznosti posrednika pri organiziranju potovanja mag. Matjaž Kovač, 14.6.2018 Obligacije
	mag. Matjaž Kovač, Pravna praksa, 23/2018S posredniško pogodbo o potovanju (v nadaljevanju posredniška pogodba) se posrednik zavezuje, da bo v imenu in za račun potnika sklenil bodisi pogodbo o organiziranju potovanja bodisi pogodbo o eni ali več posebnih storitvah, ki omogočajo potovanje ali bivanje, potnik pa se zavezuje, da mu bo za to plačal. Posredniška pogodba o potovanju sodi v sklop t. i. turističnih pogodb, in to tistih, pri katerih gre za razmerja turističnih agencij z neposrednimi uporabniki storitev. V to skupino spada še pogodba o organiziranju potovanja. Posrednik se zaveže, da bo sklenil pogodbo v imenu in za račun potnika, in ni le posrednik, ki se zaveže, da si bo "prizadeval" najti in spraviti v stik obe stranki, potnik pa bo nato s turistično agencijo sam sklenil pogodb.
Pravna praksa, 2018⁄23	Še o slovničnem spolu v slovenščini dr. Nataša Hribar, 14.6.2018 Kultura in umetnost
	dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 23/2018Minuli teden sem kotiček namenila aktualnemu vprašanju, kateri slovnični spol uporabljati, kadar naslavljamo nedoločeno skupino ljudi (profesorji - profesorice). Nevede me je zaneslo in podlegla sem terminološki zmedi, morda enaki, kot jo je, jo bo ali bi jo lahko v splošno rabo vnesla odločitev, da se poleg doslej uveljavljenega moškega slovničnega spola kot nevtralnega uvede tudi nevtralnost ženskega slovničnega spola. Kotiček sem naslovila s "Slovnično število", potem pa ... hja, posredno sicer govorila tudi o slovničnem številu, a precej več o slovničnem spolu. Za spodrsljaj se iskreno opravičujem, upam, da je slab začetek vendarle pomenil dober konec.
Pravna praksa, 2017⁄23	Davčna obravnava poslovanja z virtualno valuto po ZDoh-2 in ZDDPO-2 Avtor ni naveden, 15.6.2017 Davki občanov in dohodnina, Davek od dohodka pravnih oseb
	Avtor ni naveden, Pravna praksa, 23/2017Bitcoin, virtualna valuta, se ne šteje za denarno sredstvo v smislu 7. točke 4. člena Zakona o plačilnih storitvah in sistemih (ZPlaSS). Prav tako se bitcoin ne šteje za finančni instrument.
Pravna praksa, 2017⁄23	Odmera sorazmernega dela letnega dopusta Maša Mihelj, 15.6.2017 Delovna razmerja
	Maša Mihelj, Pravna praksa, 23/2017Delavcu bo delovno razmerje zaradi prejete odpovedi pogodbe o zaposlitvi prenehalo sredi meseca avgusta.
Pravna praksa, 2017⁄23	Porokova obveznost v luči lex Agrokor mag. Boštjan Rejc, 15.6.2017 Ostalo
	mag. Boštjan Rejc, Pravna praksa, 23/2017Evropska unija naj bi s svojim pravnim redom zagotavljala pravno varnost. Namesto tajnih uradnih listov, samovolje in arbitrarnosti bivših vzhodnih režimov naj bi evropski pravni red tudi v države bivše Jugoslavije in tako imenovanega vzhodnega bloka vnesel pravno varnost, predvidljivost in (pravno) stabilnost. Namesto tega se zdi, da je Evropska unija dosegla točko, ko njen pravni red, vključno s pravnim redom držav članic, postaja pravni red izjem (ang. law of exceptions). Republika Slovenija je pred Evropskim sodiščem za človekove pravice obsojena zaradi depozitov (prihrankov) v Ljubljanski banki, hkrati pa se slovenskim varčevalcem v imenu evropskega pravnega reda odvzamejo prihranki v obliki delnic bank, kar naj se, vsaj po pričakovanju nekaterih, v urejenih pravnih redih ne bi dogajalo. V Evropski uniji imamo schengen, vendar se kljub temu na slovenskih mejah izvaja mejni nadzor. Ciniki bi komentirali, da še Jugoslavija ni bila tako shizofrena.
Pravna praksa, 2017⁄23	Možne alternative institutu odpovedi pravici do pritožbe v upravnem postopku Karin Drole, 15.6.2017 Upravni postopek in upravne takse
	Karin Drole, Pravna praksa, 23/2017Splošni upravni postopek do leta 2007 ni poznal instituta odpovedi pravici do pritožbe, saj mu je teorija strogo nasprotovala. Kljub temu je zakonodajalec z novelo E Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP-E) institutu namenil mesto tudi v tem postopku. Z njim je želel pospešiti tek upravnih postopkov in strankam omogočiti hitrejše uresničevanje pridobljenih pravic. Vendar omenjeni institut ne dosega zastavljenih ciljev, zato bi bilo smiselno razmisliti o uvedbi alternativnih ukrepov.
<< Prejšnja \| Stran: 1 2 3 4 ... 30 \| Naslednja >>