O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 1
Dokumenti od 1 do 12 (od skupaj 12)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄23

Posredovanje seznama strank AVTP

Irena Vovk, 9.6.2016

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 23/2016Ali sme družba Agenciji za trg vrednostnih papirjev (ATVP) posredovati seznam z osebnimi podatki svojih strank, ki jim je izdelala finančne načrte?
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄23

Najmočnejše zavarovanje

Miha Jesenko, 9.6.2016

Lastnina in druge stvarne pravice

Miha Jesenko, Pravna praksa, 23/2016Stvarnopravne pravice so tesno povezane z zemljiškoknjižnim pravom, hkrati pa so močno zastopane tudi v stečajnih in izvršilnih postopkih, saj predstavljajo zavarovanja najvišje kakovosti, v nasprotju z na primer vrednostnimi papirji, ki predstavljajo najmanj stabilna zavarovanja, je dejal prof. dr. Matjaž Tratnik. Stvarnopravna zavarovanja so tudi močnejša od obligacijskopravnih, saj prek načela absolutnosti predstavljajo višjo raven garancije za poplačilo, poznavanje najučinkovitejših sredstev za zavarovanje svojega premoženja pa je zlasti za upnike zelo pomembno. Na zemljiškoknjižnem področju se srečujemo s številnimi težavami zlasti zaradi neurejenega stanja, slabih in površnih podatkov ter tudi praktično zapletenih primerov. V teh in drugih okvirih so se odvijali 8. Dnevi stvarnega, zemljiškoknjižnega, nepravdnega in izvršilnega prava, ki so potekali 26. in 27. maja 2016 v Kranjski Gori v organizaciji GV Založbe (IUS SOFTWARE)
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄23

Zastaranje odškodninske terjatve za škodo, povzročeno s kaznivim dejanjem

dr. Nana Weber, 9.6.2016

Obligacije

dr. Nana Weber, Pravna praksa, 23/2016Kadar je škoda povzročena s kaznivim dejanjem, obstajajo posebni zastaralni roki, določeni za primere, kadar je za kazenski pregon predpisan daljši zastaralni rok od obligacijskega. Vprašanje, na katerega Obligacijski zakonik (OZ) ne daje odgovora, sodna praksa pa se mu (bolj ali manj) spretno izogiba, je, kako je treba izkazati obstoj kaznivega dejanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄23

Aktivna procesna legitimacija upravnika - vplačila v rezervni sklad

Avtor ni naveden, 9.6.2016

Stanovanjska razmerja, poslovne stavbe in prostori

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 23/2016Sodba in sklep II Ips 263/2015, 4. junij 2016 (v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 612/2015) Upravnik ima aktivno procesno legitimacija za izterjavo vplačil v rezervni sklad, če zahteva plačilo na poseben račun, na katerem se ta sredstva zbirajo. SPZ - 72., 188. in 119. člen S
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄23

Kaznivo dejanje pranja denarja z vidika učinkovite prakse

mag. Andrej Ferlinc, 9.6.2016

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

mag. Andrej Ferlinc, Pravna praksa, 23/2016Kaznivo dejanje pranja denarja ni klasično kaznivo dejanje, ampak rezultat spremenjenih družbenih in ekonomskih razmer v zadnjih nekaj desetletjih. V tem času je prišlo do velikega tehnološkega napredka, hkrati pa tudi do rasti ilegalne ekonomije, ki je pranje denarja vselej skušala prikriti s pojmi normalnega poslovnega tveganja pridobitve dobička, pa čeprav na primer zgolj z navideznimi finančnimi posli brez kakršnegakoli gospodarskega učinka v realni ekonomiji. To je v številnih državah dalo moč kriminalnim združbam v povezavi s politiko in možnostjo podkupovanja oblastnih, policijskih in drugih vplivnih struktur, da so pridobivali posle in bili uspešnejši zgolj tisti, ki so si svojo konkurenčnost zagotovili s koruptivnimi posli na podlagi uporabe ali plasmaja umazanega denarja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄23

Beseda, logotip ali oboje kot blagovna znamka?

Tatjana Božič, 9.6.2016

Intelektualna lastnina

Tatjana Božič, Pravna praksa, 23/2016V praksi zaznavamo čedalje več vprašanj s področja strategije zaščite in izvrševanja pravic intelektualne lastnine, tudi s področja registracije znamk. Blagovna ali storitvena znamka je pravica intelektualne lastnine, ki je za številna podjetja najpomembnejša in je njihov pomemben in prepoznaven atribut pri nastopanju na trgu. Zavedanje o pomenu zavarovanja pravic intelektualne lastnine se na slovenskem trgu krepi zaradi ozaveščanja o pomenu tega področja ter porasta podjetništva in inovativnosti, predvsem med zagonskimi podjetji. Podjetja si zamislijo ime (firmo) ter celotno grafično podobo, pod katero nameravajo graditi svojo prisotnost in imidž na ciljnih trgih. Že v zagonski fazi podjetja se postavi vprašanje, kako ustrezno zaščititi svojo podobo, in prav v tej fazi ni prostora za napake, saj je za zavarovanje pravic intelektualne lastnine po vstopu na večje trge nemalokrat že prepozno.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄23

Izpodbojnost izjave o priznanju očetovstva v luči najnovejših odločitev Ustavnega sodišča RS

Jernej Velikonja, 9.6.2016

Zakonska zveza in družinska razmerja

Jernej Velikonja, Pravna praksa, 23/2016Ustavno sodišče RS je 11. februarja 2016 v zadevi U-I-129/15 s sklepom zavrglo zahtevo Višjega sodišča v Mariboru (predlagatelj) za oceno ustavnosti prvega in drugega odstavka 99. člena Obligacijskega zakonika (OZ). Za sodno prakso pa je bistveno bolj kot sam sklep, ki je procesne narave, pomembno stališče, ki ga je v obrazložitvi tega sklepa zavzelo Ustavno sodišče RS. V obrazložitvi sklepa je namreč Ustavno sodišče RS precej nazorno nakazalo smer, ki bi jo morala sodišča zavzeti v zvezi s prekluzivnimi roki, ki omejujejo posameznika pri izpodbijanju podane izjave o priznanju očetovstva.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄23

Predlog DZak

Irena Vovk, 9.6.2016

Zakonska zveza in družinska razmerja

Irena Vovk, Pravna praksa, 23/2016Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih iz leta 1976 (ZZZDR) je bil do zdaj le trikrat obsežneje noveliran - leta 1989, 2001 in 2004. Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anja Kopač Mrak in minister za pravosodje mag. Goran Klemenčič pa sta 31. maja na novinarski konferenci predstavila predlog novega Družinskega zakonika (DZak). Predlog bo v javni razpravi 60 dni.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄23

Univerzalna kazenska jurisdikcija

dr. Marko Rakovec, 9.6.2016

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Marko Rakovec, Pravna praksa, 23/2016Univerzalna jurisdikcija je institut mednarodnega kazenskega prava, ki kljub dolgotrajni razpravi še vedno zbuja veliko zanimanja in je predmet nasprotujočih si razprav. V zadnjem času je najbolj vidno hrvaško nasprotovanje srbskemu Zakonu o organizaciji in pristojnosti državnih organov v primeru vojnih hudodelstev, ki se navaja kot podlaga za izvajanje univerzalne jurisdikcije. Univerzalna jurisdikcija je običajno povezana tudi s sojenjem oziroma izročitvijo visokih državnih predstavnikov in prav takšen primer na podlagi že omenjenega srbskega zakona je bilo nedavno pridržanje bivšega kosovskega premierja Ramusha Haradinaja v Sloveniji. Univerzalna jurisdikcija pa je vedno bolj aktualna tudi v državah Zahodne Evrope, ki so, še posebej v zadnjih mesecih, ciljne države za številne begunce oziroma migrante. Organi pregona teh držav se soočajo s kazenskimi ovadbami zoper nekatere izmed njih, da so v svojih državah izvora storili vojna hudodelstva. Namen tega prispevka je pojasniti teorijo in predstaviti dosedanjo prakso univerzalne kazenske jurisdikcije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄23

Dvojna vloga nepremičninskih posrednikov

mag. Suzana Pisnik, 9.6.2016

Stanovanjska razmerja, poslovne stavbe in prostori

mag. Suzana Pisnik, Pravna praksa, 23/2016Z iskanjem nepremičnin se pravzaprav soočamo vsi tisti, ki iščemo stanovanje zaradi nove službe, študija oziroma zaradi preselitve v drug kraj. Ko se na primer podamo na trg nepremičnin v vlogi najemnika ali kupca, se običajno srečamo z različnimi spletnimi stranmi, ki nam nudijo bazo podatkov o razpoložljivih prostih stanovanjih. Na brezplačnih oglasnih straneh naletimo na zasebne ponudbe ali pa na ponudbe, ki jih oglašujejo nepremičninske družbe. Vsak, ki išče stanovanje, kot sem ga tudi sama, najprej zavrti tiste telefonske številke, ki jih oglašujejo zasebniki, saj se s tem izognemo plačilu posredniške provizije, ki nam jo "vsiljujejo" nepremičninski posredniki. Pri tem pa lahko naletimo na težave, ker ni vsak zasebni ponudnik res zasebni ponudnik, saj se nenadoma pojavi nepremičninski posrednik, ki pove, da ima sklenjeno pogodbo z lastnikom. Praksa nepremičninskih posrednikov v Sloveniji je namreč taka, da poskušajo opravljati posel posredovanja za obe strani, to je na strani najemodajalca - lastnika stanovanja in potencialnega najemnika oziroma kupca.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄23

Določitev časa prenehanja obresti

dr. Luigi Varanelli, 9.6.2016

Obligacije

dr. Luigi Varanelli, Pravna praksa, 23/2016Preživninska obveznost je nastala 30. januarja 2002, sklep o izvršbi je bil izdan 14. februarja 2007, pravnomočen je postal 27. februarja 2007.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄23

Terjanje neporavnanih obveznosti iz delovnega razmerja

Janja Cigoj, 9.6.2016

Delovna razmerja, Obligacije

Janja Cigoj, Pravna praksa, 23/2016Podjetje B, s. p, je prevzelo podjetje A, s. p. Delavki, ki je bila zaposlena pri A, s. p., je na podlagi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi prenehalo delavno razmerje, preden je prišlo do prenosa podjetja. Za polletno obdobje pred prenosom podjetja so ostale neporavnane obveznosti iz naslova delovnega razmerja.
<<  Prejšnja | Stran: 1 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 23

Leto objave

< Vsi
2016(12)
> Junij(12)

Področja

< Vsi 2. PRAVNA PODROČJA 2.2. UPRAVNO PRAVO 2.3. CIVILNO PRAVO 2.4. KAZNOVALNO PRAVO

Avtorji

AB C ĆČDĐEF GHIJ KLMNOP QR SŠTUV W XYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov