Literatura

Stran 2 / 2 Dokumenti od 26 do 37 (od skupaj 37)
Publikacija	Članek
Pravna praksa, 2019⁄23	Nazaj v sedanjost Tomaž Pavčnik, 13.6.2019 Ostalo
	Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 23/2019Včasih me prevzame občutek, da me je nekdo ali nekaj viciozno pahnilo v prihodnost. V resnici ne gre le za občutek. To, da smo v prihodnosti, je vendar jasno. Dovolj se je zazreti v ogledalo, na ulici zagledati kakšen predrugačen obraz ali sključeno postavo, ki je nisi videl leta, desetletja ali pa, navsezadnje, oditi na pokopališče, prižgati svečko tu, svečko tam, se čuditi graviranim letnicam ljudi, ki si jih nekoč poznal.
Pravna praksa, 2019⁄23	Še o vejici dr. Nataša Hribar, 13.6.2019 Kultura in umetnost
	dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 23/2019V minulem kotičku smo ponovili pravopisno-skladenjska pravila za pravilno postavljanje vejic. Spomnili smo se, da so skladenjsko neenakovredni stavki vedno ločeni z vejico, pri prirednih, torej skladenjsko enakovrednih, pa se je treba naučiti nekaj pravil.
Pravna praksa, 2019⁄23	O ministrih brez ministrstev dr. Dejan Valentinčič, 13.6.2019 Vlada, Uprava
	dr. Dejan Valentinčič, Pravna praksa, 23/2019Poslanci vladne koalicije so na začetku leta v parlamentarni postopek vložili predloga novel Zakona o vladi Republike Slovenije in Zakona o državni upravi, s katerima bi se povečalo število državnih sekretarjev na določenih ministrstvih in vladnih službah. Po sedanji ureditvi lahko imajo ministri po dva državna sekretarja, izjema so finančni minister, ki lahko ima štiri, in ministra brez listnice, ki lahko imata po enega. Po predlogu bi ministrstvi za izobraževanje in gospodarstvo namesto dveh dobili tri državne sekretarje, ministrstvo za zdravje pa štiri. Mediji so bili najbolj kritični do dejstva, "da bosta tudi ministra brez listnice, celo minister za Slovence v zamejstvu in po svetu, dobila namesto enega kar dva namestnika". Predlog je bil zaustavljen na matičnem parlamentarnem odboru in je torej padel v vodo. V prispevku se ne ukvarjam s potrebo po novih državnih sekretarjih, ampak aktualno vprašanje vzamem kot iztočnico za obravnavo razlik med "običajnimi" ministri in tistimi brez listnice, njihovega namena in pristojnosti pri nas in v izbranih drugih državah.
Pravna praksa, 2019⁄23	Vprašljiva prihodnost zasebnih vrtcev Urša Ravnikar Šurk, 13.6.2019 Predšolska vzgoja
	Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 23/2019Z novim predlogom Zakona o vrtcih bo ministrstvo intenzivno poseglo v financiranje in delovanje zasebnih vrtcev. Občine so neenotne, medtem ko združenja menijo, da želi ministrstvo doseči monopol javnih vrtcev na področju predšolske izobrazbe.
Pravna praksa, 2019⁄23	Med jasnostjo in nedoločenostjo dr. Albin Igličar, 13.6.2019 Kultura in umetnost
	dr. Albin Igličar, Pravna praksa, 23/2019Ob koncu preteklega in začetku letošnjega leta smo Slovenci dobili dve knjigi, ki sta zaznavno prispevali k naši kulturi v njenem jezikovnem, pravnem in splošnem vidiku. To je bil najprej Pravni terminološki slovar, potem pa še poglobljena monografija o pravni terminologiji z naslovom Med jasnostjo in nedoločenostjo, ki razpira zgodovinske, teoretične in praktične razsežnosti pravniškega izrazoslovja.
Pravna praksa, 2019⁄23	O protiustavnosti financiranja zasebnega šolstva dr. Peter Gregorčič, 13.6.2019 Splošno o vzgoji in izobraževanju
	dr. Peter Gregorčič, Pravna praksa, 23/2019Odločba Ustavnega sodišča RS (US) o ugotovljeni protiustavnosti ureditve financiranja osnovnošolskega (OŠ) izobraževanja v zasebnih šolah z javnoveljavnim programom je le ena izmed štirinajstih nespoštovanih odločb US. Rok za njeno uresničitev se je iztekel pred skoraj štirimi leti. Vlada te dni v zakonodajni postopek vlaga predlog novele zakona, ki naj bi ugotovljeno protiustavnost odpravil. Kot eden od pobudnikov v tej zadevi izpostavljam zanimivo dejstvo, da sem v svoji pobudi pravni interes izkazal tudi za primer zasebnih glasbenih šol. Protiustavnost ureditve financiranja njihovih javnoveljavnih programov sem zatrjeval s stališča načela enakosti, vendar je US te moje trditve preprosto prezrlo. Predlagane spremembe Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI) predvidevajo poslabšanje financiranja OŠ programov, s katerimi smo na Ustavnem sodišču uspeli. Po drugi strani pa ohranjajo financiranje osnovnega glasbenega izobraževanja v zasebnih šolah, pri katerem nismo dosegli niti tega, da bi US odgovorilo na naše navedbe. Zato se v prispevku sprašujem, kakšen smisel za posameznike imajo pristojnosti US kot najvišjega organa sodne oblasti za varstvo ustavnosti in zakonitosti ter človekovih pravic in temeljnih svoboščin.
Pravna praksa, 2019⁄23	Od 3. do 9. junija Patricij Maček, 13.6.2019 Ostalo
	Patricij Maček, Pravna praksa, 23/2019 Ponedeljek, 3. 6. Izmenjava izkušenj z Malto. Vrhovno sodišče je obiskala delegacija sodnikov z Malte, da bi se seznanila z nekaterimi uspešnimi projekti in praksami slovenskih sodišč. Za obisk Slovenije so se odločili v okviru projekta Evropske komisije (EK) za učinkov
Pravna praksa, 2019⁄23	Evropa Patricij Maček, 13.6.2019 Evropska (gospodarska) skupnost (unija)
	Patricij Maček, Pravna praksa, 23/2019 Torek, 4. 6. Volilna udeležba. Ob objavi končnih izidov evropskih volitev, po katerih je bila volilna udeležba v Sloveniji rekordna, a še vedno med najnižjimi v Evropski uniji (EU), je vršilka dolžnosti vodje pisarne Evropskega parlamenta v Sloveniji Manja Toplak izpost
Pravna praksa, 2019⁄23	Gradiva, ki jih obravnava DZ RS Avtor ni naveden, 13.6.2019 Državni zbor in državni svet
	Avtor ni naveden, Pravna praksa, 23/2019 6. junij - predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, - predlog zakona o ratifikaciji Sporazuma o socialni varnosti med Republiko Slovenijo in Republiko Korejo in Upravnega dogovora za izvajanje Sporazuma o socialni v
Pravna praksa, 2019⁄23	Kje je naše prekrškovno pravo dr. Zvonko Fišer, 13.6.2019 Prekrški
	dr. Zvonko Fišer, Pravna praksa, 23/2019Vsak čas bo desetletje in pol, odkar smo reformirali krovni prekrškovni zakon. Področje je pomembno in občutljivo, saj zadeva veliko ljudi in pravnih oseb. Bilo bi dobro, če bi stroka in zakonodajalec, z njima pa družba v celoti, ugotovili, kaj smo z reformo dosegli na področju masovnega kaznovanja. Takšne analize niso pogoste, so pa pametne.
Pravna praksa, 2019⁄23	Gospodarski subjekti na trgu Klemen Drnovšek, 13.6.2019 Gospodarske družbe, splošni predpisi
	Klemen Drnovšek, Pravna praksa, 23/2019Pravna fakulteta Univerze v Mariboru in Inštitut za gospodarsko pravo Maribor sta med 16. in 18. majem 2019 izvedla že 27. posvetovanje o aktualni problematiki s področja gospodarskega prava. Posvetovanje, ki je letos potekalo pod naslovom Gospodarski subjekti na trgu, je najstarejše slovensko srečanje s področja gospodarskega prava, ki že tradicionalno poteka meseca maja. Tokratna lokacija, Maribor, je bila med udeleženci zelo dobro sprejeta, kar se je odražalo tudi v številčni udeležbi tako na strokovnih predavanjih kot tudi na družabnih srečanjih. Posvetovanje je obsegalo sedem sekcij z različnih pravnih področij.
Pravna praksa, 2019⁄23	Vsebina PP št.23/2019 Avtor ni naveden, 13.6.2019 Ostalo
	Avtor ni naveden, Pravna praksa, 23/20193 UVODNIK dr. Zvonko Fišer Kje je naše prekrškovno pravo 6-8 USTAVNO SODSTVO dr. Peter Gregorčič O protiustavnosti financiranja zasebnega šolstva 9-11 PRAVO IN ŠPORT - ODMEV dr. Tone Jagodic Nedovoljen dominantni položaj športnih organizac
<< Prejšnja \| Stran: 1 2 \| Naslednja >>