O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 1
Dokumenti od 1 do 16 (od skupaj 16)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄23

Še o vejici

dr. Nataša Hribar, 13.6.2019

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 23/2019V minulem kotičku smo ponovili pravopisno-skladenjska pravila za pravilno postavljanje vejic. Spomnili smo se, da so skladenjsko neenakovredni stavki vedno ločeni z vejico, pri prirednih, torej skladenjsko enakovrednih, pa se je treba naučiti nekaj pravil.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄23

Še o slovničnem spolu v slovenščini

dr. Nataša Hribar, 14.6.2018

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 23/2018Minuli teden sem kotiček namenila aktualnemu vprašanju, kateri slovnični spol uporabljati, kadar naslavljamo nedoločeno skupino ljudi (profesorji - profesorice). Nevede me je zaneslo in podlegla sem terminološki zmedi, morda enaki, kot jo je, jo bo ali bi jo lahko v splošno rabo vnesla odločitev, da se poleg doslej uveljavljenega moškega slovničnega spola kot nevtralnega uvede tudi nevtralnost ženskega slovničnega spola. Kotiček sem naslovila s "Slovnično število", potem pa ... hja, posredno sicer govorila tudi o slovničnem številu, a precej več o slovničnem spolu. Za spodrsljaj se iskreno opravičujem, upam, da je slab začetek vendarle pomenil dober konec.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄23

Kategorija živosti v slovenskem jeziku

dr. Nataša Hribar, 15.6.2017

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 23/2017V tokratnem kotičku bom spregovorila o posebni oblikoslovni kategoriji, ki jo imenujemo živost. Gre za kategorijo, ki zadeva samostalnike moškega spola v ednini, kadar ti označujejo nekaj, kar je živo (oseba ali žival, npr. imam brata, konja) ali kar je bilo živo (npr. jem piščanca). Pri teh samostalnikih je tožilnik ednine enak rodilniku, medtem ko je pri t. i. neživih samostalnikih ta enak imenovalniku (to je avto, imam avto).
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄23

Zgolj tehnološka platforma, ne taksi ...

dr. Janja Hojnik, 15.6.2017

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Janja Hojnik, Pravna praksa, 23/2017Uber ni zanimiv le za navdušence nad različnimi poslovnimi modeli, ki jih prinaša digitalizacija, ampak tudi za vse tiste, ki jih zanimajo primerjalnopravne analize. Kot eden najbolj znanih primerov storitev sodelovalnega gospodarstva Uber ponuja platformo, ki omogoča povezovanje med ljudmi, ki ponujajo prevoze, in tistimi, ki iščejo prevoz na določeno destinacijo. V številnih zadevah po celotnem svetu je Uber zastopal enotno stališče o svojem pravnem statusu: nismo taksi podjetje, ampak tehnološko podjetje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄23

Hanoi oziroma Hanoj

dr. Nataša Hribar, 9.6.2016

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 23/2016Znanec se je pred časom potepal po vzhodu. Po vrnitvi je spisal blog o svojem potovanju, pri tem pa se je soočil s pravopisno težavo: kako v slovenščini sklanjati ime glavnega mesta Vietnama - Hanoi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄23

Ves ali cel?

dr. Nataša Hribar, 11.6.2015

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 23/2015Prepričana sem, da ste se že kdaj ustavili ob kakem primeru in se vprašali, ali naj uporabite zaimek cel ali zaimek ves. Pravila rabe teh dveh zaimkov niso med enostavnejšimi, raba je odvisna tudi od konteksta, zato ni čudno, da imamo uporabniki težave in da tudi v javni rabi naletimo na precej pogoste napake. Naj vam za izhodišče in v razmislek navedem dva para povedi. Razmislite, katera poved v paru je pravilna in zakaj ter v čem je pomenska razlika med njima.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄23

Pravilna izreka

dr. Nataša Hribar, 12.6.2014

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 23/2014Tokrat bomo začeli z vajo. Na glas izgovorite spodnje besede in poskusite zapisati, kako ste izgovorili podčrtane črke v njih. telo, trobilo, pitbul, potka, poet delo, drobiž, predgovor, odprava, sladoled večinski, večnost, večdneven, večtedenski, več Pisala bom o izgovoru glasov in njihovih pr
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄23

Odslej več dela za gospodinjske pomočnice?

Cvetka Horvat, 12.6.2014

Delovna razmerja

Cvetka Horvat, Pravna praksa, 23/2014Z 20. majem je začel veljati Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (ZPDZC-1), ki pa se bo začel uporabljati devetdeseti dan po uveljavitvi, torej 18. avgusta 2014, razen v delu, ki se nanaša na osebno dopolnilno delo, ki se bo začel uporabljati s 1. januarjem 2015. Vlada je med razlogi za sprejetje zakona navedla, da je eden od ciljev uvesti administrativne poenostavitve ter odpraviti administrativne ovire in posledično zmanjšati obseg dela in zaposlovanja na črno. Ali ji je to uspelo tudi pri ureditvi osebnega dopolnilnega dela, pa sami presodite po preletu tega prispevka.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄23

Rodilnik

dr. Nataša Hribar, 13.6.2013

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 23/2013Vedno sem se spraševala, kaj se zgodi s slovenščino, ko se ljudje odselijo v tujino. Njihovi otroci nato leta pozneje prihajajo nazaj v njihovo domovino na tečaje slovenščine. Govorijo sicer slovensko, vendar z veliko napakami. Da imajo omejen besedni zaklad, razumem, a da jih starši, rojeni govorci
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄23

Ustavni pluralizem v EU in onkraj nje

dr. Janja Hojnik, 14.6.2012

Kultura in umetnost

dr. Janja Hojnik, Pravna praksa, 23/2012V veliko čast mi je predstaviti knjigo, ki je nedavno izšla v zbirki Inštituta za evropsko in primerjalno pravo Pravne fakultete Univerze v Oxfordu. Knjigo Ustavni pluralizem v Evropski uniji in onkraj nje (Constitutional Pluralism in the European Union and Beyond) sta uredila dr. Matej Avbelj s Fakultete za evropske in državne študije v Kranju in dr. Jan Komárek z London School of Economics. Knjiga vsebuje prispevke vodilnih avtorjev s področja ustavnih, evropskih in mednarodnih študij, ki so marca 2009 sodelovali na konferenci prej omenjenega inštituta iz Oxforda.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄23

Tuje ime v slovenskem besedilu

dr. Nataša Hribar, 14.6.2012

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 23/2012Prejšnji teden sem se zapletla z nekim prevajalcem. V svojem prevodu je ime Department of Justice pustil v izvirni obliki (ni ga torej prevedel), pri čemer je z veliko začetnico pisal samo prvo sestavino. Ko sem mu zapis popravila in z veliko zapisala tudi zadnjo sestavino (velike začetnice sem torej pustila kot v jeziku, iz katerega poimenovanje prihaja), me je poučil, da v angleščini res vse sestavine, razen predloga, pišejo z veliko začetnico, a ko to ime zapišemo v slovenščini, z veliko zapišemo samo prvo besedo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄23

O spolu kratičnih poimenovanj

Nataša Hribar, 16.6.2011

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 23/2011Poklical me je prijatelj in mi postavil vprašanje o spolu neke kratice. Te se ne spomnim natančno, bila je neka vsaj splošno ne znana, morda niti ne splošno uveljavljena. Ker pravzaprav sploh ni bistveno, za katero kratico je šlo, sem malo pobrskala po internetu in izbrala - povsem naključno - kratico MRN, ki - kot sem se poučila na internetu - označuje referenčno številko gibanja, na primer v špediciji (kratica MRN je iz angl. movement reference number). Namenoma kotička ne začenjam s kako vsem znano kratico, ampak s tršim orehom. Pridevnik pred njo v spodnjem primeru postavite v ustrezno spolsko obliko, kratico pa tudi ustrezno sklanjajte, kjer je to potrebno:
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄23

E. coli - povzročiteljica nove gospodarske krize v EU

Janja Hojnik, 16.6.2011

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Janja Hojnik, Pravna praksa, 23/2011Zdi se, da EU nikakor ne more spreobrniti pesimističnega dogajanja. Po več kot letu dni, kar naslovnice dnevnih časopisov polnijo kriza javnega dolga v evrskem območju in ugibanja o obstanku skupne valute, je 25.000 libijskih beguncev na italijanskem otoku Lampedusa zamajalo dosežke EU na področju svobodnega gibanja oseb. V zadnjih dveh tednih pa je nove konflikte med državami članicami povzročil skrivnostni novi sev bakterije E. coli. Poglejmo si trgovinsko-pravne vidike zadnje krize in ukrepe za sanacijo nastale situacije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄23

Še o vzročnih veznikih

dr. Nataša Hribar, 10.6.2010

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 23/2010Članek iz revije Pravna praksa.
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄23

Desni ujemalni prilastek

dr. Nataša Hribar, 11.6.2009

Ostalo

dr. Nataša Hribar, dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 23/2009Letos sem študentom prvega letnika za pravopisni test izbrala besedila z nekega naključno izbranega bloga. Tam se je pojavila tudi naslednja poved: Iz nahrbtnika sem izvlekel termovko s čajem, ji odvil pokrovček skodelico in jo ponesel k ustom. Hm, pokrovček skodelica - si predstavljate, kaj je to? ...
Naslovnica
Pravna praksa, 1998⁄23

83/3 člen ZIZ - ne velja za oficiozne postopke

Bogomir Horvat, 26.11.1998

Civilni sodni postopki

Bogomir Horvat, Pravna praksa, 23/1998V 3. odstavku 82 člena ZIZ je določeno, da izvršitelj o kraju in času rubeža obvesti upnika in če se ga le-ta ne udeleži, sodišče izvršbo ustavi. V zvezi s tem določilom so se začele v praksi sodišč težave, saj so okrajna sodišča, kot pristojna za vodenje izvršbe, začela pozivati druga sodišča (npr....
<<  Prejšnja | Stran: 1 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 23

Leto objave

2019(1) 2018(1) 2017(2) 2016(1)
2015(1) 2014(2) 2013(1) 2012(2)
2011(2) 2010(1) 2009(1) 1998(1)

Področja

2. PRAVNA PODROČJA 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 12. OSTALO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGH IJKLMNOPQRSŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov