O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 1
Dokumenti od 1 do 11 (od skupaj 11)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄34

Nevestno delo policistov v postopku o prekršku

Avtor ni naveden, 14.9.2017

Prekrški, Človekove pravice

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 34/2017Hrvaški državljanki (pobudnica) je Policijska postaja Vič (prekrškovni organ) izdala dva plačilna naloga, ker je bivala v Sloveniji brez urejenega statusa prebivališča. Ob izdaji prvega ji je bil v zavarovanje plačila globe odvzet osebni dokument. Kljub temu da je z zahtevo za sodno varstvo zoper ta plačilni nalog (delno) uspela (namesto globe ji je bil izrečen opomin), ji osebni dokument ni bil vrnjen.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄34

Ali je notarski zapis izvršilni naslov za procesne obresti?

Gregor Verbajs, 14.9.2017

Civilni sodni postopki

Gregor Verbajs, Pravna praksa, 34/2017Če so določbe o procesnih obrestih zaobsežene v pogodbah, sklenjenih v obliki neposredno izvršljivih notarskih zapisov, izdajajo izvršilna sodišča povsem različne sklepe o izvršbi glede procesnih obresti. Nekatera izvršilna sodišča izdajo sklep o izvršbi tudi za procesne obresti, zopet druga se postavijo na stališče, da notarski zapis ni izvršilni naslov za procesne obresti. Tako se kot bistveno izpostavi vprašanje, ali izvršilna sodišča pri izdaji sklepa o izvršbi na podlagi notarskega zapisa pravilno odrekajo upnikom izterjavo procesnih obresti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄34

Videz nepristranskosti

Hinko Jenull, 14.9.2017

Sodišča

Hinko Jenull, Pravna praksa, 34/2017Odločitev predsednika vrhovnega sodišča o izločitvi predsednika in podpredsednice okrožnega sodišča zaradi dvoma v njuno nepristranskost, ker sta komentirala veljavno zakonsko ureditev, odpira širša vprašanja o uporabi tega instituta. Kakšne so podlage odločanja, kje so meje uveljavljene strogosti, ki sega do Beethovnove in Strasbourga, in kakšne bodo posledice za zaupanje v sodstvo pri najširši javnosti, v strokovnih krogih in v sodstvu samem?
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄34

Nova ureditev revizije v upravnem sporu

dr. Erik Kerševan, 14.9.2017

Upravni spor

dr. Erik Kerševan, Pravna praksa, 34/2017Revizija je izredno pravno sredstvo, katerega cilj je predvsem zagotavljanje enotne uporabe prava prek usmerjanja in poenotenja sodne prakse, s čimer se zagotavlja tudi razvoj prava s strani Vrhovnega sodišča kot najvišjega sodišča v Republiki Sloveniji. Zaradi poudarjanja navedene vloge Vrhovnega sodišča in poenotene možnosti pristopa strank do revizijske presoje je Zakon o spremembah in dopolnitvah pravdnega postopka (ZPP-E) v svojih prehodnih določbah posegel tudi v ureditev Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) in razveljavil nekatere od določb, ki so urejale poseben način ter pogoje za vložitev revizije v upravnem sporu. Ta sprememba bo pričela učinkovati v kratkem, zato kaže nanjo posebej opozoriti tudi na tem mestu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄34

Novosti ureditve vročanja

Toni Tovornik, 14.9.2017

Civilni sodni postopki

Toni Tovornik, Pravna praksa, 34/2017Novela ZPP-E med drugim določa, da bo moral naslovnik prevzeti vsa sodna pisanja, ki ga bodo čakala na pošti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄34

Pooblaščenec za varstvo osebnih podatkov kot kolegijski organ?

Nenad Mrdaković, 14.9.2017

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Nenad Mrdaković, Pravna praksa, 34/2017Krog zavezancev, ki bodo morali imenovati pooblaščenca za varstvo osebnih podatkov (ang. Data Protection Officer, v nadaljevanju: DPO) po Splošni uredbi o varstvu osebnih podatkov (GDPR), bo glede na kriterije iz prvega odstavka 37. člena GDPR dokaj širok. Vzpostavitev DPO, ki je ena izmed ključnih novosti na področju varstva osebnih podatkov, bo relevantna za številne gospodarske subjekte, tako upravljavce kot obdelovalce osebnih podatkov. Omenjeni zavezanci se bodo v okviru implementacije obveznosti po GDPR v svoje poslovne procese soočili tudi z dilemo, ali naj imenujejo notranjega ali zunanjega DPO. Namen danega prispevka je obravnava vprašanj, povezanih z imenovanjem DPO kot internega kolegijskega organa, ter s tem povezanih kriterijev oziroma omejitev, kot izhajajo iz danih pravnih okvirov in nedavno izdanega mnenja Informacijskega pooblaščenca (v nadaljevanju: mnenje).
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄34

Objava imen in priimkov članov političnih strank

Matej Vošner, 14.9.2017

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Matej Vošner, Pravna praksa, 34/2017Ali je dopustna medijska objava imen in priimkov članov političnih strank?
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄34

Pravica do odškodnine pri nemožnosti uporabe: odstop od stoletne prakse

dr. Jurij Toplak, 14.9.2017

Obligacije

dr. Jurij Toplak, Pravna praksa, 34/2017Že stoletja velja, da iz načela popolne odškodnine izhaja tudi pravica do povrnitve škode zaradi začasne ne(z)možnosti uporabe stvari. Gre za poseg v pravico do uživanja lastnine, za omejevanje uživanja lastninske pravice. Tipični primeri nemožnosti uporabe so: počitniško hišico začasno zasedejo brezdomci; lastnik v prometni nesreči poškodovanega vozila ga med popravilom ne more uporabljati; najemnik stanovanja, ki ga je zalila voda, med poplavo in obnovo stanovanja ne more uporabljati; žrtev tatvine v umetniški sliki ali kravati ne more uživati, dokler ji ni vrnjena; nogometaš po poškodbi določen čas ne more uporabljati noge.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄34

Negatorna tožba - obstoj stvarne pravice - družbena opravičljivost rušenja objekta

Avtor ni naveden, 14.9.2017

Lastnina in druge stvarne pravice

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 34/2017Z odločitvijo, da rušenje objekta ne bi bilo družbeno sprejemljivo (drugi odstavek 25. člena ZTLR), še ni odločeno tudi o tem, ali je graditelj objekta pridobil lastninsko pravico na zemljišču.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄34

Kaznivo dejanje goljufije na škodo EU med evropskim in nacionalnim pravom

mag. Andrej Ferlinc, 14.9.2017

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

mag. Andrej Ferlinc, Pravna praksa, 34/2017Goljufija na škodo Evropske unije (EU) je relativno novo kaznivo dejanje, ki ga je leta 2008 vpeljal Kazenski zakonik (KZ-1) v 229. členu kot specialno obliko goljufije. Zakonodajalec pa je z opisno dispozicijo v zakonski dejanski stan oziroma bit kaznivega dejanja vključil izvršitvena ravnanja, ki precej odstopajo od tradicionalnega pojmovanja goljufije in so pravzaprav značilna za nekatera druga kazniva dejanja. To velja še zlasti za stališče, da je osrednje kaznivo ravnanje storilca pri klasični goljufiji aktivno spravljanje v zmoto z lažnivim prikazovanjem ali prikrivanjem dejanskih okoliščin. Da gre za poudarjen lex specialis, nam po eni strani kaže omejitev dosega inkriminacije na proračun EU ali "proračune, ki jih upravlja EU".
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄34

Prijava nasilja v družini

Patricij Maček, 14.9.2017

Zakonska zveza in družinska razmerja

Patricij Maček, Pravna praksa, 34/2017Kazenski zakonik (KZ-1) od leta 2008 nasilje v družini opredeljuje kot kaznivo dejanje. Izvrši ga tisti, ki v družinski skupnosti z drugim grdo ravna, ga pretepa ali z njim drugače boleče ali ponižujoče ravna, ga z grožnjo z neposrednim napadom na življenje ali telo preganja iz skupnega prebivališča ali mu omejuje svobodo gibanja, ga zalezuje, prisiljuje k delu ali opuščanju dela ali ga kako drugače z nasilnim omejevanjem njegovih pravic spravlja v podrejen položaj v skupnosti.
<<  Prejšnja | Stran: 1 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 34

Leto objave

< Vsi
2017(11)
> September(11)

Področja

< Vsi 2. PRAVNA PODROČJA 2.1. PRAVOSODJE 2.2. UPRAVNO PRAVO 2.3. CIVILNO PRAVO 2.4. KAZNOVALNO PRAVO

Avtorji

ABCĆČDĐEF GHIJ K LM NOPQRSŠT UV WXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov