O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 44)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄39-40

Nikakor ne! Razlog je doktrina chilling effect.

Tomaž Pavčnik, 12.10.2018

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 39-40/2018To je moj odgovor na naslovno vprašanje Igorja Vuksanovića v predprejšnji Pravni praksi, ali je res treba širiti pojem prepovedanega sovražnega govora.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄39-40

Evropa

Patricij Maček, 12.10.2018

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Patricij Maček, Pravna praksa, 39-40/2018 Ponedeljek, 1. 10. Prometna infrastruktura. Evropska komisija (EK) je predlagala nove naložbe v prometno infrastrukturo v Evropi iz instrumenta za povezovanje Evrope. Na razpisu je izbrala 49 projektov v vrednosti 695,1 milijona evrov za razvoj čiste in inovativne infra
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄39-40

Enakost v revščini ali v bogastvu?

dr. Alenka Žnidaršič Kranjc, 12.10.2018

Ostalo

dr. Alenka Žnidaršič-Kranjc, Pravna praksa, 39-40/2018Slovenija je najmanj razslojena država v EU po dveh kazalcih: razmerju med 20 odstotki najnižjih in med 20 odstotki najvišjih plač, ki v letu 2017 znaša 3,4 odstotka, in po kazalcu celotne porazdelitve plač, ki za Slovenijo znaša 0,237. Razslojenost se s časom manjša.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄39-40

Eksistencialna krivda Zahoda in boj za interpretacijo 297. člena KZ-1

dr. Rok Svetlič, 12.10.2018

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Rok Svetlič, Pravna praksa, 39-40/2018V 35. številki PP je bil objavljen članek mag. Primoža Križnarja z naslovom Poskus drugačne interpretacije 297. člena KZ-1(člen je naslovljen "Javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti"). Že dlje časa sem razmišljal o članku, posvečenem tematiki, ki jo obravnava ta člen, tako da me je ta dragoceni prispevek k diskusiji o preganjanju sovražnosti spodbudil k pisanju naslednjih vrstic. Križnar je svojo analizo posvetil argumentu v prid širši interpretaciji izvršitvenega načina kaznivega dejanja. Pledira, da bi dikcijo, "dejanje [...], ki lahko ogrozi ali moti javni red in mir", aplicirali tudi na zgolj potencialno ogrožanje teh pravnih dobrin. Če je res uveljavljena interpretacija, po kateri so kazniva le dejanja, ki so "tik pred tem", da sprožijo nasilje, tedaj je upravičen pomislek, ali ta interpretacija pomenskost člena pokaže "v najboljši luči".
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄39-40

Vsebina PP št.39-40/2018

Avtor ni naveden, 12.10.2018

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 39-40/20183 UVODNIK dr. Igor Šoltes Ravnanje EU, ki koristi evroskeptikom 6-9 ZVEZA DRUŠTEV PRAVNIKOV Priznanja in nagrade za leto 2018 10-12 KAZENSKO PRAVO dr. Rok Svetlič Eksistencialna krivda Zahoda in boj za interpretacijo 297. člena KZ-1
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄39-40

Nesoglasja med etažnimi lastniki in upravniki

Boštjan Udovič, 12.10.2018

Stanovanjska razmerja, poslovne stavbe in prostori, Lastnina in druge stvarne pravice

Boštjan Udovič, Pravna praksa, 39-40/2018Čeprav v javnosti, tako laični kot strokovni, že nekaj časa poteka intenzivna razprava o spremembah na področju upravljanja nepremičnin, so številna pomembna vprašanja še vedno zapostavljena. Eno od teh, ki pogosto (običajno negativno) vpliva na zadovoljstvo etažnih lastnikov, so njihova razmerja z upravniki. Pri tem gre predvsem za jasno opredelitev pristojnosti tako upravnika kot etažnih lastnikov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄39-40

Vrednotenje ponudb po minimalnih zahtevah v postopku javnega naročanja

dr. Klemen Pohar, 12.10.2018

PRORAČUN

dr. Klemen Pohar, Pravna praksa, 39-40/2018V pravu javnega naročanja se je razvilo dokaj ustaljeno pojmovanje nekaterih institutov. Postopek konkurenčnega dialoga na primer lahko poteka v več fazah, tako da se na podlagi meril postopoma zmanjšuje število rešitev, ki so predmet dialoga, medtem ko je splošno sprejeto, da naročnik v odprtem postopku ponudbe vrednoti po merilih le v eni fazi. Pri tem lahko ponudbe izpolnjujejo kategorije, ki jih naročnik vrednoti po merilih v manjši ali večji meri, in so tako lahko ekonomsko bolj ali manj ugodne, a še vedno dopustne, pogoji za sodelovanje pa so običajno postavljeni tako, da predstavljajo minimalne zahteve, ki jih mora obvezno izpolnjevati vsaka ponudba. Včasih pa potrebuje naročnik določeno fleksibilnost ustaljenih pojmovanj, kar je bilo predmet presoje v predstavljeni zadevi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄39-40

Oznanjevanje vere od vrat do vrat je lahko nezakonita obdelava osebnih podatkov

Zoran Skubic, 12.10.2018

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Zoran Skubic, Pravna praksa, 39-40/2018Skoraj odveč je ugotovitev, da se je z letošnjim 25. majem, ko se je dokončno uveljavila (Splošna) Uredba o varstvu osebnih podatkov (GDPR), negotovost slovenskih upravljavcev osebnih podatkov v javnem in zasebnem sektorju precej povečala. Temu nikakor ni pripomoglo dejstvo, da poslanke in poslanci VII. mandata Državnega zbora v svojih zadnjih predvolilnih mesecih niso (z)mogli sprejeti vsaj prepotrebnega korpusa interpretativno-implementacijskih določb predloga novega Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2). A to zagotovo ni (bil) slovenski unikum.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄39-40

Od 1. do 7. oktobra

Patricij Maček, 12.10.2018

Ostalo

Patricij Maček, Pravna praksa, 39-40/2018 Ponedeljek, 1. 10. Starejši. Ob mednarodnem dnevu starejših je zagovornik načela enakosti Miha Lobnik poudaril, da je po Zakonu o varstvu pred diskriminacijo (ZVarD) diskriminacija na podlagi starosti prepovedana. Obiskal je Festival za tretje življenjsko obdobje in ob
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄39-40

Poklicno zavarovanje - pogoji za izplačilo sredstev

Avtor ni naveden, 12.10.2018

POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAROVANJE, Obligacije

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 39-40/2018Kot izhaja iz odločbe Ustavnega sodišča št. U-I-153/14 in U-I-123/15 z dne 12. 5. 2016, velja v razmerjih, v katerih do ugotovitve protiustavnosti še ni bilo pravnomočno odločeno (kamor spada tudi ta spor), peti odstavek 206. člena ZPIZ-2 brez vsebine, ki mu jo je določila avtentična razlaga. Tožnikova zahteva je bila tako popolna že ob vložitvi leta 2013, saj prenehanje delovnega razmerja pri MORS (zaradi katerega jo je toženka zavrnila) na podlagi petega odstavka 206. člena ZPIZ-2 ni bilo pogoj za izplačilo sredstev. V skladu s 310. členom ZPIZ-2 je bila zato dolžna odkupno vrednost premoženja, vpisanega na osebnem računu tožnika, izplačati najkasneje v 30 dneh po podaji zahteve za izplačilo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄39-40

Vlada RS

Avtor ni naveden, 12.10.2018

Vlada

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 39-40/2018 Sklepi, ki jih je Vlada RS sprejela na 3. redni seji (4. oktober 2018): - predlog zakona o spremembah in dopolnitvi Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, - predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na dodano vrednost, - predlog zakona o spremembah in
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄39-40

Navodila MIZŠ ne urejajo delovnopravnega razmerja med šolo in zaposlenimi

Avtor ni naveden, 12.10.2018

KOLEKTIVNE POGODBE

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 39-40/2018Pobudnica je zaposlena na delovnem mestu čistilke v osnovni šoli in je bila zaradi dolgotrajne bolezni z delovnega mesta odsotna več kot tri mesece, nakar je po vrnitvi z bolniškega staleža vložila zahtevo za pridobitev solidarnostne pomoči. Osnovna šola je njeno zahtevo zavrnila, saj naj bi zamudila rok za njeno vložitev.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄39-40

Odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti - delavci pred upokojitvijo

Avtor ni naveden, 12.10.2018

Delovna razmerja

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 39-40/2018V času odpovedi pogodbe o zaposlitvi je tožnik užival varstvo pred odpovedjo kot delavec invalid po 116. členu ZDR-1 in kot delavec pred upokojitvijo po 114. členu ZDR-1. Nastopila je situacija iz 117. člena ZDR-1. Tožnik močnejše pravno varstvo uživa po 114. členu ZDR-1, saj mu toženka brez njegovega pisnega soglasja ni mogla zakonito odpovedati pogodbe o zaposlitvi, ne glede na to, da zanj ni imela na razpolago ustreznega delovnega mesta.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄39-40

Ravnanje EU, ki koristi evroskeptikom

dr. Igor Šoltes, 12.10.2018

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Igor Šoltes, Pravna praksa, 39-40/2018Leta 2015 so številni novinarji in novinarska združenja od Evropskega parlamenta zahtevali dostop do dokumentov, ki se nanašajo na sredstva za delovanje poslancev. Parlament je zahtevo zavrnil, zato je skupina preiskovalnih novinarjev od Sodišča EU zahtevala, naj preuči zakonitost zavrnitve. "Evropski parlament podatkov ni dolžan razkriti", je po treh letih odločilo Sodišče EU v težko pričakovani sodbi, objavljeni konec septembra, ker naj bi razkritje podatkov poseglo v varstvo zasebnosti posameznika. "Tožniki niso pokazali, zakaj bi bil javni dostop do teh osebnih podatkov nujen, da se zagotovi primeren nadzor nad izdatki, ki jih imajo evropski poslanci, da izvršujejo svoj mandat, še posebej, da bi se popravilo zatrjevano nezadostnost obstoječih mehanizmov za revizijo teh izdatkov", je zapisano v obrazložitvi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄39-40

Univerzalni periodični pregled države v Svetu OZN za človekove pravice in vloga civilne družbe

mag. Sebastijan Valentan, 12.10.2018

Organizacija Združenih narodov, Varstvo človekovih pravic

mag. Sebastijan Valentan, Pravna praksa, 39-40/2018Ob besedi pregled običajno pomislimo na zdravniškega, ki se zahteva pred začetkom nove službe ali pa na rutinski pregled pri osebnem zdravniku. V prispevku obravnavam neki drugi pregled, ki pa je omenjenemu nekoliko podoben. Gre za postopek v Svetu OZN za človekove pravice (Svet), ki vsakih nekaj let opravi pregled države, da preveri, kakšna je njena "kondicija" pri spoštovanju človekovih pravic.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄39-40

Aktualne razprave Komisije ZN za mednarodno pravo o vlogi kogentnih norm mednarodnega prava (ius cogens)

Srovin Coralli Ana, Bukor Christian, 12.10.2018

Organizacija Združenih narodov

Ana Srovin-Coralli, Christian Bukor, Pravna praksa, 39-40/2018Na letošnjem zasedanju Komisije Združenih narodov za mednarodno pravo (v nadaljevanju komisija), ki se je zaključilo 10. avgusta v Ženevi, je med člani komisije veliko pozornosti pritegnilo poročilo o normah ius cogens. Kljub temu da so razprave o tej tematiki potekale tako v New Yorku kot v Ženevi, bo neposredni predmet obravnave v tem prispevku zgolj drugi del debate, ki se je odvijal v Švici. Prav tam so namreč letošnje debate dosegle svoj vrh in se tudi uspešno zaključile.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄39-40

Spremenjena vloga študentskega dela v zadnjih letih

Miloševič Zupančič Vesna, Franca Valentina, 12.10.2018

Študenti

mag. Vesna Miloševič-Zupančič, dr. Valentina Franca, Pravna praksa, 39-40/2018Začasno in občasno delo dijakov in študentov (pogovorno imenovano študentsko delo) je institut, ki ga deležniki na slovenskem trgu dela relativno dobro poznajo in ga uporabljajo že desetletja. Zaradi svoje posebnosti je doživelo že veliko poskusov dodatne regulacije. Uvedba minimalne urne postavke in prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, drugačna obdavčitev prispevkov za poklicno bolezen in poškodbo pri delu in prispevki za zdravstveno zavarovanje so študentsko delo znatno podražili. Poleg tega so bili sprejeti še številni drugi ukrepi z znatnim vplivom na ponudbo in povpraševanje po študentskem delu, ki v strokovni literaturi in javnosti niso bili posebej izpostavljeni. Študentskega dela namreč ne omejuje zgolj delovnopravna zakonodaja. Strožja pravila za pridobitev ali ohranitev študentskega statusa, ki izhajajo iz visoko(šolske) zakonodaje, močno vplivajo na ponudbo študentskega dela. Če k temu dodamo še demografske spremembe, ki se kažejo v manjšem številu študentov, in večje (časovne) obremenitve z bolonjskim študijem, ne preseneča, da je razmer, ko je veliko študentov tekmovalo za delovna mesta pri delodajalcih, konec. Trend se je namreč v zadnjih letih obrnil: danes je prostih del veliko, študentov, iskalcev dela pa manj.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄39-40

Od kje - od kod - iz kje?

dr. Nataša Hribar, 12.10.2018

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 39-40/2018Od kje si? Od kod si? Iz kje si? Vse to lahko slišimo na ulicah naše dežele, odvisno pač od tega, od kod govorec prihaja. In katera od oblik je pravilna v knjižni slovenščini? Tema današnjega kotička bodo krajevni prislovi oziroma predvsem krajevni prislovni zaimki.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄39-40

Kazenski postopek - odvzem premoženjske koristi

Avtor ni naveden, 12.10.2018

Kazenski postopek, Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 39-40/2018Pri institutu odvzema premoženjske koristi gre za sui generis ukrep, ki je po svoji naravi bližje civilnopravni kot kazenski sankciji, saj se z njim zasleduje predvsem restitucijo. Ukrep odvzema premoženjske koristi pa ima tudi preventiven vidik in omogoča, da se storilci kaznivih dejanj ne morejo zanašati na odbitek tistih stroškov, ki so per se prepovedani, saj so ti po svoji naravi neločljivo povezani s (predhodnim) protipravnim ravnanjem oziroma iz njega izvirajo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄39-40

Dohodki članov volilnih organov in drugih oseb, ki opravljajo dolžnosti na volitvah in referendumih (podrobnejši opis)

Avtor ni naveden, 12.10.2018

Davki občanov in dohodnina, Splošni državni akti, simboli in prazniki

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 39-40/2018Pojasnilo FURS, 1. izdaja, oktober 2018 Veljavnost od 3. oktobra 2018 Pravna podlaga za določitev nadomestil in povračil stroškov za delo na volitvah in referendumih Pravico do nadomestila za delo oziroma povračil stroškov članom volilnih organov, tajnikom in drugim oseba
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄39-40

Vpis dejavnosti fizične osebe v davčni register

Avtor ni naveden, 12.10.2018

Davčne službe

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 39-40/2018Pojasnilo FURS, nova izdaja dokumenta, oktober 2018 Veljavnost od 4. oktobra 2018 Fizične osebe, ki opravljajo dejavnost se v davčni register vpišejo: - po uradni dolžnosti (na podlagi podatkov iz Poslovnega registra Slovenije), - na podlagi prijave za vpis v davčni register, ki jo fina
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄39-40

Globalizacija včeraj, danes, jutri

Marcel Hajd, 12.10.2018

Ostalo

Marcel Hajd, Pravna praksa, 39-40/2018Bruselj je med 28. avgustom in 1. septembrom gostil največji dogodek Mednarodnega združenja odvetnikov in gospodarskih pravnikov AIJA (fr. Association Internationale des Jeunes Avocats, ang. International Association of Young Lawyers).
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄39-40

Priznanja in nagrade za leto 2018

Avtor ni naveden, 12.10.2018

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 39-40/2018O podelitvi priznanj je Izvršni odbor Zveze društev pravnikov Slovenije odločal na seji, ki je 24. septembra 2018 potekala na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, in njeni člani so soglasno odločili o letošnjih nagrajencih.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄39-40

Informacije za tujce

Patricij Maček, 12.10.2018

ELEKTRONSKO TRGOVANJE IN POSLOVANJE

Patricij Maček, Pravna praksa, 39-40/2018Za lažje in enostavnejše informiranje tujcev o pomembnih informacijah zanje je Ministrstvo za notranje zadeve pripravilo prenovljen spletni portal Informacije za tujce, ki je s pomočjo zavihkov razdeljen v tri tematske sklope. Ti so: (1) državljani tretjih držav, (2) osebe z mednarodno zaščito in (3) vključevanje v slovensko družbo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄39-40

Statistično izstopanje slovenskega pravosodja

Urša Ravnikar Šurk, 12.10.2018

Ostalo

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 39-40/2018V Sloveniji dela dvakrat več sodnikov na 100.000 prebivalcev in dvakrat manj odvetnikov od povprečja evropskih držav.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 39-40

Leto objave

< Vsi 2018 Oktober

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 12. OSTALO

Avtorji

AB C ĆČDĐEF GH IJ K LM NOP QR S Š T U V WXYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov