O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 39)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄39-40

Ali je obveznost plačila RTV-prispevka v skladu s pravom EU?

dr. Jorg Sladič, 13.10.2017

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), JAVNO OBVEŠČANJE

dr. Jorg Sladič, Pravna praksa, 39-40/2017Na evropski ravni se na eni strani zaradi tehnološkega razvoja in na drugi strani zaradi arogance javnopravnih RTV-organizacij, ki se financirajo iz parafiskalnih prejemkov, pojavlja upor proti plačevanju RTV-prispevkov. Zadnje dejanje v tej zgodbi je izvršilni postopek pred deželnim sodiščem v Tübingenu v Nemčiji, kjer se je izvršilni sodnik odločil, da preskusi skladnost obveznosti plačevanja tega prisilnega prispevka s pravom EU, zlasti s pravili o prepovedi državnih pomoči in pravili o prepovedi diskriminacije. Zadeva nosi opravilno številko Sodišča EU C-492/17, na dan sestave tega prispevka vprašanja za predhodno odločanje še niso bila prevedena v slovenski jezik, sklep o predložitvi vprašanj pa so na spletu objavili nemški pravniki, ki se borijo proti obveznosti plačila RTV-prispevka v Nemčiji. Kljub določenim razlikam med ureditvijo v Nemčiji in Sloveniji lahko sodba Sodišča EU v tej zadevi popolnoma preuredi dolžnost plačila RTV-prispevka, ki je trenutno oblikovan kot javna oziroma prisilna dajatev, ki po obliki že presega takso in se približuje davku.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄39-40

Razpisi

Avtor ni naveden, 13.10.2017

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 39-40/2017 Ur. l. RS, št. 50/17 1. Vodja Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani - Ministrstvo za pravosodje; rok je 15. oktober. Ur. l. RS, št. 55/17 2. Notarski pomočnik - Notarka Edita Špitalar; rok je 21. oktober. UL C 162 A <
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄39-40

Pravni status multinacionalnih delavcev v EU

dr. Janja Hojnik, 13.10.2017

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), Delovna razmerja

dr. Janja Hojnik, Pravna praksa, 39-40/2017Predmetni članek preučuje vprašanje pravnega statusa mobilnih ali multinacionalnih delavcev, to je delavcev, ki delajo v več državah članicah EU. V slovenskih podjetjih, ki v velikem obsegu izvajajo dejavnost v drugih državah članicah EU (denimo v sektorju montaže), svoje delavce obravnavajo kot napotene delavce in tako obračunavajo tudi plačo, pridobivajo obrazce A1 itd. Vprašanje, ki ga obravnava ta članek, je, ali je takšna obravnava ustrezna. Polna uporaba pravil o napotenih delavcih lahko namreč privede do pomembnega oviranja podjetij z multinacionalnimi delavci in nemalokrat do njihovega prenehanja ali "izgona" v druge države članice, navkljub dejstvu, da Republiki Sloveniji prinašajo pomembne davčne dohodke. Bolj smiselno bi bilo torej dosledno uporabljati pravo EU na tem področju in ta podjetja spodbuditi, da ostanejo slovenska.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄39-40

Odškodninska odgovornost zdravnikov, varstvo zasebnosti pacientov in mediacija v zdravstvu

Špela Kogovšek Sajovic, 13.10.2017

Zdravstvena in lekarniška dejavnost

Špela Kogovšek-Sajovic, Pravna praksa, 39-40/2017Vse bolj medijsko izpostavljeni zdravniški primeri odpirajo vedno več pravnih vprašanj v zvezi z ureditvijo položaja zdravnika. Na seminarju 25. septembra 2017, ki ga je organiziralo podjetje Aletheia, smo se ukvarjali s civilnopravno odgovornostjo zdravnikov, varovanjem pacientove zasebnosti in mediacijo v zdravstvu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄39-40

Spremembe Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost

Avtor ni naveden, 13.10.2017

Davek na dodano vrednost in trošarine

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 39-40/2017V Uradnem listu Republike Slovenije je bil objavljen Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (v nadaljevanju pravilnik). Finančna uprava RS v nadaljevanju podrobneje pojasnjuje spremembe Pravilnika.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄39-40

O postopku dodelitve dovoljenja AIPA

dr. Gorazd Trpin, 13.10.2017

Intelektualna lastnina

dr. Gorazd Trpin, Pravna praksa, 39-40/2017Objavljena beseda v strokovni literaturi ima svojo težo, zato je treba nanjo odgovoriti, kadar vsebuje napačna stališča. S tem mislim na članek, objavljen v tej reviji dne 22. junija 2017, z naslovom Absurdenija - pravna dežela neizvršljivo-izvršljivih upravnih odločb avtorja Almina Gorinjaca, mag. pravnih znanosti. V prispevku je avtor analiziral potek postopka izdaje dovoljenja za kolektivno upravljanje pravic soavtorjev avdiovizualnih del, izvajalcev avdiovizualnih del in filmskih producentov, ki ga je zavodu AIPA izdal Urad RS za intelektualno lastnino, pri tem pa se je avtor oprl na stališča, ki nimajo pravne podlage v naši ureditvi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄39-40

Konflikt svobode izražanja medijev pri poročanju o kazenskih postopkih in pravice obdolženca do zasebnosti

Ines Gorjup, 13.10.2017

Človekove pravice

Ines Gorjup, Pravna praksa, 39-40/2017"Gre za temelj demokratične družbe in enega izmed osnovnih pogojev za njen napredek ter posameznikovo izpopolnjenje v njej," je Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) v lanski sodbi Bédat proti Švici opredelilo pravico do svobode izražanja iz 10. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic (EKČP). V praksi svoboda izražanja pogosto trči ob pravico do zasebnega življenja iz 8. člena EKČP, zato je v takšnih primerih nujno pretehtati, kateri od teh pravic dati prednost. Skladno s prakso ESČP odločanje o tem sodi v polje proste presoje držav podpisnic EKČP, o pravilnosti te presoje pa lahko naknadno odloča ESČP.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄39-40

Balada o Michaelu ali zgolj osebno ime naključnega ljubimca (še) ne zadošča za razkritje seznama vseh hotelskih gostov z istim osebnim imenom

Zoran Skubic, 13.10.2017

Človekove pravice

Zoran Skubic, Pravna praksa, 39-40/2017Človeška intima v svoji kompleksnosti piše zanimive zgodbe, od katerih marsikatera ne trpi javne objave. V vse bolj digitalnem svetu pa postaja slednje vse težje in težje. Ljudje z nizko samopodobo in še nižjo samozavestjo z vse bolj javno razgrnitvijo svoje zasebnosti žal prepogosto iščejo uteho v nematerializiranih "všečkih" in številu komentarjev. Vse to počasi vodi k vse večji zakrnelosti medsebojnih odnosov v družbi. A intimnost vedno najde pot, pogosto tudi mimo (domnevno) uveljavljenih družbenih norm in pravil. Tako se je nedavno tega nemška tožnica znašla na zanimivem razpotju. Devet mesecev po tem, ko je v hotelski sobi z neznancem preživela več nepozabnih noči, je povila sina. Poznala pa je zgolj in samo osebno ime nesojenega očeta ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄39-40

Sorazmerni del letnega dopusta

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 13.10.2017

Delovna razmerja

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 39-40/2017Vsako leto nekaj delavcem preneha delovno razmerje med letom, zato jim pripada le sorazmerni del letnega dopusta in regresa. Glede odmerjanja sorazmernega dela opažam, da je v teoriji in praksi več mnenj.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄39-40

Pravni napovednik

Patricij Maček, 13.10.2017

Ostalo

Patricij Maček, Pravna praksa, 39-40/2017Pravni napovednik
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄39-40

Priznanja in nagrade za leto 2017

Avtor ni naveden, 13.10.2017

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 39-40/2017O podelitvi priznanj je Izvršni odbor Zveze društev pravnikov Slovenije odločal na seji, ki je 21. septembra 2017 potekala na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, in njeni člani so soglasno odločili o letošnjih nagrajencih. Priznanje za življenjsko delo se podeli za izredni in dolgotrajnej
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄39-40

Zasilni izhod?

dr. Jože Mencinger, 13.10.2017

Ostalo

dr. Jože Mencinger, Pravna praksa, 39-40/2017Katalonska zgodba ni slovenska; mi naj bi odšli iz "nedemokratične" in že napol razpadle Jugoslavije, Katalonci hočejo iz trdne, "demokratične" Španije. Prebivalci Katalonije niso le ali pretežno Katalonci, več jih ima za svoj jezik španščino kot katalonščino; gre bolj za osamosvojitev dežele kot za osamosvojitev naroda. Slovenci naj bi odšli tudi zato, da bi se lažje "vrnili" v Evropo, Katalonci pa so že v njej. Naš odhod naj bi bil skladen z ustavo, čeprav so se ustavni pravniki prepirali, ali je Slovenija ustavno pravico do samostojnosti že porabila ali je še ni, o neustavnosti katalonskega odhoda pa naj ne bi bilo dvoma. Sicer pa so uspešne osamosvojitve, odcepitve, revolucije in kontrarevolucije zmeraj najprej protiustavne, na koncu pa zmeraj ustavne.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄39-40

Esej zoper floskulizacijo poslovnega razloga pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi

mag. France Ocepek, 13.10.2017

Delovna razmerja

mag. France Ocepek, Pravna praksa, 39-40/2017Razprava je namenjena prevetritvi koncepta poslovnega razloga pri redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Izhajam iz teze, da je poslovni razlog pravni standard, ki ga je že (dokaj) zadovoljivo napolnila sodna praksa, vendar je ta standard ob izostanku teoretičnih razprav podvržen nevarnosti, da postane (kvazi) pravno pravilo. To se lahko v nadaljevanju mehansko aplicira na dejanske primere odpovedi pogodb o zaposlitvi brez upoštevanja bogate raznolikosti življenjskih položajev, ki bi morda zahtevali evolucijske spremembe pri presoji tega odpovednega razloga. V razpravi posvečam posebno pozornost napetosti med delavčevo pravico do poštenega obravnavanja s strani delodajalca in delodajalčevo pravico do vodenja podjetniškega podjema. V prispevku opozarjam tudi na spoznavneomejitve (delovnega) sodnega spora pri ugotavljanju relevantnega dejanskega stanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄39-40

Podatek o višini plače zaposlenega

Matej Vošner, 13.10.2017

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo, Delovna razmerja

Matej Vošner, Pravna praksa, 39-40/2017Ali ima član organa nadzora ali upravljanja podjetja, ki je oseba zasebnega prava, pravico zahtevati podatek o višini plače posameznega zaposlenega v tem podjetju?
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄39-40

Pokojninska doba brez dokupa ni v nasprotju z Ustavo

Avtor ni naveden, 13.10.2017

Ustavno sodišče, POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAROVANJE

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 39-40/2017Četrti odstavek 27. člena, prvi in drugi odstavek 38. člena ter prvi in drugi odstavek 391. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 96/12, 39/13, 44/14, 102/15, 23/17 in 40/17), kolikor se nanašajo na pokojninsko dobo, dokupljeno po 216. členu Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 12/92, 5/94, 7/96 in 54/98) in po drugem odstavku 198. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1) (Ur. l. RS, št. 109/06 - UPB4), niso v neskladju z Ustavo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄39-40

Notranji trg (Podrobnejši opis)

Avtor ni naveden, 13.10.2017

Davek na dodano vrednost in trošarine

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 39-40/2017Z vstopom v Evropsko unijo je slovenski trg postal sestavni del notranjega trga EU, za katerega je značilen prost pretok blaga in storitev. Ena temeljnih vrednot notranjega trga EU je čim bolj svobodno trgovanje in s tem odprava carinskih postopkov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄39-40

Conqueri fortunam adversam, non lamentari decet

Janez Kranjc, 13.10.2017

Kultura in umetnost

Janez Kranjc, Pravna praksa, 39-40/2017Misel, ki bi se slovensko glasila Primerno se je pritoževati, ne pa jokati nad nesrečo, je vzeta iz Pakuvijeve tragedije Niptra (Umivanje), ki govori o prerokbi, po kateri naj bi Odiseja ubil njegov sin. Odisej, ki se je zato bal sina Telemaha, je prišel na Itako v preobleki. Razen stare pestrne, ki je pri umivanju prepoznala brazgotino na Odisejevi nogi, ga ni nihče spoznal. V tem času je prišel na Itako tudi Telegon, sin, ki ga je imel Odisej s Kirko. Ko je hotel na silo vdreti v Odisejevo hišo, je prišlo do spopada, v katerem je smrtno ranil Odiseja, ki je mislil, da ga je napadel Telemah.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄39-40

Spoštovanje do policije in zavest o njeni pomembnosti premišljeno izražam s kritiko potez "policijske države"

dr. Andraž Teršek, 13.10.2017

Uprava

dr. Andraž Teršek, Pravna praksa, 39-40/2017Na vsakršen in sleherni eksces policije, ki vsebuje poteze ali držo "policijske države", je treba biti zelo in posebej pozoren. Predvsem pa moramo biti na to pozorni pravniki, in sicer s tehnikami javnega komuniciranja. Mediji morajo napačna ravnanja predstavnikov policije javno razkrivati in popisovati. Pravniki pa jih moramo kritično komentirati. Ustrezno svoji družbeni vlogi, pravniški zavesti in poklicni vesti moramo pojasnjevati, za kaj pri njih gre - z vidika ustave, ustavne demokracije, svobode, človekovih pravic in prava kot takšnega. To moramo pojasnjevati javnosti, novinarjem in funkcionarjem. In seveda - policiji. Vselej kadar gre pri delu policije za prisotnost potez totalitarne policijske države, moramo biti do tega neprizanesljivi - tudi z uporabo v danem kontekstu upravičenih in stvarno utemeljenih kritičnih oznak. Nobena takšna poteza policije se nam ne sme zdeti relativno nepomembna, obrobna, naključna, nenevarna ipd. Še manj se nam sme zdeti katera takšna poteza policije zgolj spotakljiva in zaradi nevednosti akterjev skoraj simpatična. Zaradi pomanjkanja poučenosti policistk in policistov o tem, kaj si smejo dovoliti in česa ne smejo početi, se nam ekscesi pri vzpostavljanju stika policije z ljudmi ne smejo zdeti le statistična zanimivost. Vsako potezo, držo, ravnanje in početje policije, ki pomeni vdor v človekovo svobodo, integriteto, dostojanstvo in pravice, je treba javno označiti kot takšno.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄39-40

Ali bo Sodišče EU prenehalo slediti sodni praksi Evropskega sodišča za človekove pravice?

Suzana Pecin, 13.10.2017

Človekove pravice, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Suzana Pecin, Pravna praksa, 39-40/2017Sodišče Evropske unije pri odločanju že od svojega začetka uporablja določbe Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP) in se sklicuje na sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP), vendar EKČP nikoli ni bila formalni del prava EU. Ker se zdi, da je Sodišče EU pri uporabi EKČP in sodne prakse ESČP popolnoma svobodno, saj se na ta pravna vira sklicuje občasno, vendar ne dosledno, je smiselno, da v aktualni zadevi Menci, ki obravnava načelo ne bis in idem, uzakonjeno v 50. členu Listine EU o temeljnih pravicah (v nadaljevanju Listina) in 4. členu Protokola št. 7 k EKČP, opredeli, kakšno je pravzaprav to razmerje. Najprej bomo pogledali zadevi Åkerberg Fransson in Bonda, ki ponazarjata dosedanjo sodno prakso Sodišča EU o načelu ne bis in idem, nato pa sledi obravnava mnenj o pristopu EU k EKČP in sklepnih predlogov generalnega pravobranilca Manuela Camposa Sáncheza-Bordona v zadevi Menci. Prispevek bom sklenila s predlogom, kako naj v tej zadevi odloči Sodišče EU.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄39-40

Procesna skrbnost stranke v postopku obnove

Avtor ni naveden, 13.10.2017

Civilni sodni postopki

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 39-40/2017ZPP v 10. točki 394. člena govori o novih dejstvih in dokazih, za katere zve ali jih pridobi možnosti uporabiti pravdna stranka, zato je v tem okviru treba presojati procesno skrbnost pravdne stranke (predlagatelja) in ne drugih oseb, ki so tako ali drugače povezane s pravdo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄39-40

Zamude pri vpogledu v vpisnike

Toni Tovornik, 13.10.2017

Sodišča

Toni Tovornik, Pravna praksa, 39-40/2017Do konca preteklega meseca bi moral biti dokončan sistem, ki naj bi omogočal brezplačen vpogled v vpisnike vseh slovenskih sodišč.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄39-40

MOP javnosti onemogočilo kakovostno sodelovanje pri pripravi Zakona o varstvu okolja

Avtor ni naveden, 13.10.2017

Pravoznanstvo, Varstvo okolja

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 39-40/2017Varuh človekovih pravic (Varuh) je prejel več dopisov posameznikov, civilnih iniciativ in nevladnih organizacij, naslovljenih tudi Ministrstvo za okolje in prostor (MOP), v katerih so MOP pozivali k podaljšanju javne obravnave osnutka novega Zakona o varstvu okolja (ZVO-2).
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄39-40

Luksemburška kronika

Toni Tovornik, 13.10.2017

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Toni Tovornik, Pravna praksa, 39-40/2017Sodbe Sodišča 26. julij, 10. avgust in 7. september
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄39-40

Nov Pravilnik o največjem dopustnem primanjkljaju trošarinskih izdelkov

Avtor ni naveden, 13.10.2017

Davek na dodano vrednost in trošarine

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 39-40/2017V Ur. l. RS, št. 50/17 je bil objavljen nov Pravilnik o največjem dopustnem primanjkljaju trošarinskih izdelkov, ki začne veljati 30. septembra 2017.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄39-40

Pravni red na prepihu

dr. Jože (Joseph) Straus, 13.10.2017

Ostalo

dr. Jože (Joseph)-Straus, Pravna praksa, 39-40/2017Ameriški predsednik Trump izpodbija pristojnost sodstva Mednarodne trgovinske organizacije (WTO) za mednarodne trgovinske spore, Hrvaška in Kitajska, sicer iz različnih razlogov, ignorirata odločbe mednarodnih arbitražnih sodišč, Madžarske ne zanima sodba Sodišča EU, Katalonije ne španska ustava in razsodba španskega ustavnega sodišča glede zakonitosti načrtov osamosvojitve, Poljska žaga neodvisnost svojega pravosodja. Seznam aktualnih izzivov mednarodnega, regionalnega in nacionalnega prava bi se dalo poljubno podaljšati in je glede na njihov obseg in morebitne posledice relativno nov in zaskrbljujoč fenomen. Vsem omenjenim in neomenjenim izzivom je skupno, da ne priznavajo pravnih vrednot, kot so pravičnost (v pomenu načela enakosti), smotrnost (ideja namena) in pravna varnost.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 39-40

Leto objave

< Vsi
2017(39)
> Oktober(39)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

ABCĆČD ĐEFG H IJK LM NO P QR S ŠT UV W XYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov